<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="wordpress/wordpress-mu-1.2.3-2.2.1" -->
<rss version="2.0" 
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
<channel>
	<title>Comments on: Javna razprava o temeljnem dokumentu s področja zdravstva</title>
	<link>http://razgledi.net/blog/2007/04/28/javna-razprava-o-temeljnem-dokumentu-s-podrocja-zdravstva/</link>
	<description>družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave</description>
	<pubDate>Fri, 04 Jul 2008 22:48:20 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1</generator>

	<item>
		<title>By: Tomaž Štih</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/04/28/javna-razprava-o-temeljnem-dokumentu-s-podrocja-zdravstva/#comment-1314</link>
		<author>Tomaž Štih</author>
		<pubDate>Thu, 03 May 2007 10:51:44 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/04/28/javna-razprava-o-temeljnem-dokumentu-s-podrocja-zdravstva/#comment-1314</guid>
		<description>Ob branju drugega dela dokumenta so se mi pojavila približno ista vprašanja - v njemu ni nobenega konkretnega odgovora nanje. 

Prvi del dokumenta je namenjen prav posebni javnosti - gostilniškim polit-komisarjem in "strokovnjakom za kvaliteto življenja" ni vreden branja.

Koncept vertikalne pravičnosti je praktično neizvedljiv in takšne stvari ne sodijo v konkretne strategije. V Sloveniji nimamo ustreznih evidenc premoženja in torej ni načina, da bi ga izvajali.

Povrhu pa najbolj uspešni zdravstveni sistemi na svetu (denimo Švicarski) flagrantno ignorirajo ta pravila, ki naj bi bila po mnenju nekaterih pri nas kar "bistvo pravičnosti".

Nekateri koncepti se mi zdijo preveč komplicirani. Npr. koncept dolgoročnega socialnega in zdravstvenega varstva. Učinkovite stvari so preproste. Naprimer, švicarski sistem temelji na strogo zavarovalniški logiki s socialno klavzulo "8%". Če vam stroški za zdravstvo presežejo 8% dohodkov gospodinjstva, presežek krije kanton. S tem se pokrije tudi cat insurance. Druge vloge pa država nima.

Nekaj novih agencij bo nadziralo kvaliteto na državnem nivoju. Izboljšali bomo IT pokritje. Nadzirali bomo stroške. Skratka, počeli bomo stvari, ki bi jih morali početi že 15 let?! Kaj je pa tisti "socialno pravični" Keber sploh počel kot minister, razen recitiranja komunističnega manifesta kot edinega vira pravičnosti na zemlji?

O konkurenci v dokumentu sicer veje svež veter, toda to je posledica razpada sedanjega sistema in je bilo predlagano pod prisilo. Sprašujem se, zakaj le o konkurenci na področju zdravstvenih storitev? Kaj pa o konkurenci na področju zavarovalništva? Švica je imela po vojni 500 zavarovalnic osnovnega zavarovanja, danes jih ima 100. 

Kaj se zgodi z izravnalnimi shemami?

Financiranje NVOjev za osveščanje prebivalstva in zdravo življenje je nesmisel. Kdor ne razume, kakšne posledice ima na zdravje neaktivnost je tako ali tako zadnjih 20 let preživel v votlinah v TNP (in z nezdravim načinom življenja nima problemov). Kdor ni aktiven to ni po lastni izbiri, ne pa zato, ker ne obstaja primeren NVO zanj.

Strategija ima nekaj dobrih ciljev, ampak overall je vse skupaj ena megla.

Vprašanje pa je tudi, zakaj vlada v odhodu leto dni pred volitvami daje ven strategijo, ki je v njenem mandatu ne bo mogoče izmeriti?</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Ob branju drugega dela dokumenta so se mi pojavila približno ista vprašanja - v njemu ni nobenega konkretnega odgovora nanje. </p>
<p>Prvi del dokumenta je namenjen prav posebni javnosti - gostilniškim polit-komisarjem in &#8220;strokovnjakom za kvaliteto življenja&#8221; ni vreden branja.</p>
<p>Koncept vertikalne pravičnosti je praktično neizvedljiv in takšne stvari ne sodijo v konkretne strategije. V Sloveniji nimamo ustreznih evidenc premoženja in torej ni načina, da bi ga izvajali.</p>
<p>Povrhu pa najbolj uspešni zdravstveni sistemi na svetu (denimo Švicarski) flagrantno ignorirajo ta pravila, ki naj bi bila po mnenju nekaterih pri nas kar &#8220;bistvo pravičnosti&#8221;.</p>
<p>Nekateri koncepti se mi zdijo preveč komplicirani. Npr. koncept dolgoročnega socialnega in zdravstvenega varstva. Učinkovite stvari so preproste. Naprimer, švicarski sistem temelji na strogo zavarovalniški logiki s socialno klavzulo &#8220;8%&#8221;. Če vam stroški za zdravstvo presežejo 8% dohodkov gospodinjstva, presežek krije kanton. S tem se pokrije tudi cat insurance. Druge vloge pa država nima.</p>
<p>Nekaj novih agencij bo nadziralo kvaliteto na državnem nivoju. Izboljšali bomo IT pokritje. Nadzirali bomo stroške. Skratka, počeli bomo stvari, ki bi jih morali početi že 15 let?! Kaj je pa tisti &#8220;socialno pravični&#8221; Keber sploh počel kot minister, razen recitiranja komunističnega manifesta kot edinega vira pravičnosti na zemlji?</p>
<p>O konkurenci v dokumentu sicer veje svež veter, toda to je posledica razpada sedanjega sistema in je bilo predlagano pod prisilo. Sprašujem se, zakaj le o konkurenci na področju zdravstvenih storitev? Kaj pa o konkurenci na področju zavarovalništva? Švica je imela po vojni 500 zavarovalnic osnovnega zavarovanja, danes jih ima 100. </p>
<p>Kaj se zgodi z izravnalnimi shemami?</p>
<p>Financiranje NVOjev za osveščanje prebivalstva in zdravo življenje je nesmisel. Kdor ne razume, kakšne posledice ima na zdravje neaktivnost je tako ali tako zadnjih 20 let preživel v votlinah v TNP (in z nezdravim načinom življenja nima problemov). Kdor ni aktiven to ni po lastni izbiri, ne pa zato, ker ne obstaja primeren NVO zanj.</p>
<p>Strategija ima nekaj dobrih ciljev, ampak overall je vse skupaj ena megla.</p>
<p>Vprašanje pa je tudi, zakaj vlada v odhodu leto dni pred volitvami daje ven strategijo, ki je v njenem mandatu ne bo mogoče izmeriti?</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
