Javna razprava o temeljnem dokumentu s področja zdravstva
darja, sobota, 28. april 2007Predlog načrta zdravstvenega varstva je minister za zdravje dal v javno razpravo. Do 28. maja pričakuje predloge, mnenja in sugestije ljudi, ki jih ta načrt zanima in zadeva. Torej tudi navadnih državljanov. Potem ko sem ministrov predlog prebrala, ugotavljam, da bo v tem načrtu opredeljeno, koliko bom morala v prihodnje plačati za zdravstvo, koliko in kakšne zdravnike bom imela na voljo, s kakšnimi zdravili me bodo zdravili, kako bo s čakalnimi dobami, pa tudi, ali bodo kadilci, ljudje, ki se ukvarjajo z nevarnimi športi, pa debeluhi, ki jedo zdravju škodljivo hrano, morali plačevati višje prispevke, kaj bo krilo obvezno zavarovanje, za katere storitve bom morala plačati posebej prek prostovoljnega zavarovanja.
Minister v predlogu načrta navaja štiri cilje. Prvi je krepitev in ohranjanje zdravja. Skupaj z ministrstvi za kmetijstvo, okolje, promet, šolstvo, socialo in finance namerava pripraviti načrte za to, da bodo ljudje jedli bolj zdravo, manj kadili in pili manj alkohola, se več gibali, predvideni so ukrepi za zmanjšanje števila samomorov, ukrepi za zmanjšanje poškodb… Kot državljanko me pri tem sklopu zanima, ali gre v tem paketu le za ozaveščanje ljudi in določene prepovedi (omejitve pri točenju in prodaji alkoholnih pijač, zakonodaja za omejevanje kajenja ipd.) ali pa me bodo glede na to, koliko alkohola popijem, kakšno hrano jem, ali živim stresno in podobno uvrstili v kategorije glede rizičnosti in mi določili višino prispevka za zdravstvo, mi predpisali morebitna dodatna (prostovoljna) zavarovanja.
Za krepitev in ohranjanje zdravja minister za zdravje v svojem predlogu načrta predvideva tudi spremembe pri zbiranju informacij, reorganizacijo Inštituta za varovanje zdravja in zavodov za zdravstveno varstvo, da bodo zdravstveni delavci imeli na voljo bolj kakovostne podatke, državljani kot uporabniki zdravstvenih storitev pa boljšo preventivo (preventivini pregledi). Bolj zdravo življenje namerava spodbujati z razširitvijo projekta zdravi vrtci in šole, z raznimi projekti za bolj zdravo življenje, da bodo delavci manj zbolevali, z akcijami za zmanjšanje poškodb na delovnem mestu, da bodo zaposleni manj odhajali na bolniški dopust. Izboljšati namerava pomoč ranljivim skupinam (starostniki, uživalci drog, revni…). Preventivne preglede imamo že zdaj (merjenje krvnega pritiska, sladkorja v krvi, preventivni pregledi dojk…). Odziv je različen, ljudje so v glavnem zadovoljni, kar pa ne pomeni, da ni mogoče česa še izboljšati. Zanima me, kje vidi ministrstvo možnosti za izboljšave. Pri akcijah za zaposlene me zanima, ali namerava ministrstvo obuditi akcije kaveljc in korenina, množične teke in druge rekreativne prireditve, televizijske in radijske oddaje o rekreaciji, odmor za razgibavanje med delovnim časom ali kaj drugega?
Drugi cilj načrta zdravstvenega varstva je zagotoviti finančno vzdržnost zdravstvenega sistema. Minister jasno navaja, da se izdatki za zdravstvo ne smejo povečati. To namerava doseči s prilagoditvami sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, sistema proračunskega financiranja, ukrepi za razvoj prostovoljnih zavarovanj, učinkovitim upravljanjem z zbranim denarjem, ureditvijo razmerij med javnim in zasebnim zdravstvom.
Minister namerava uravnotežiti prispevke med posameznimi kategorijami zavarovancev, zanima me, kako bo to izvedel, kaj bo to pomenilo v primerjavi s sedanjimi prispevki, kdo bo plačal več, kdo manj kot zdaj? Nadgraditi namerava pravice iz obveznega zavarovanja, predloge za to namerava uskladiti v novi javni razpravi, obljublja, a temeljne zamisli mora imeti že zdaj, zato me zanima, kakšne so. Uvesti namerava socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, zanima me, ali bo to zavarovanje obvezno ali prostovoljno, če bo prostovoljno, me zanima, kaj bo to pomenilo za zavarovance, ki se ne bodo zavarovali? Kakšni so ocenjeni stroški za to novo zavarovanje, koliko bomo zavarovanci predvidoma zanj morali dodatno odšteti? Predvidene so spremembe prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Med produkti je predvideno tudi prostovoljno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Rada bi izvedela, kako se bo to zavarovanje dopolnjevalo in nadgrajevalo z novim socialnim zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo? Zanima me tudi, kaj bodo novi prispevki, nov način financiranja pomenili za skrajšanje čakalnih dob in nasploh za ponudbo, kakšna bo razlika med ponudbo za bogate, ki si bodo lahko privoščili vsa mogoča zavarovanja, in reveže, ki bodo imeli le osnovno zavarovanje?
Minister predvideva bolj dosledno razmejitev zdravstvenih storitev, ki se financirajo z javnim denarjem od tistih, ki se financirajo z zasebnim denarjem. Predvidena so javno-zasebna partnerstva in privatizacija presežnih zmogljivosti v javnih zdravstvenih zavodih. Zanima me, ali to pomeni, da zdravniki ne bodo več mogli dopoldne v javnem sistemu zgolj naročati bolnike za popoldne, ko delajo kot zasebniki? Kakšna bodo temeljna merila pri privatizaciji, kako bodo določili presežne zmogljivosti v zavodih, da se ne bo zgodilo kot v trgovini, kjer so številni prebivalci manjših krajev zaradi velikih trgovskih centrov ostali brez lokalnih trgovin? Minister na več mestih omenja boljše zbiranje podatkov, zanima me, ali je predvidena tudi temeljita preverba, koliko kaj res stane, kdo kaj dejansko naredi za denar, ki ga pobere? Je predviden tak “posnetek stanja”, da zdravstvo ne bo več črna škatla, ki pogoltne ogromno denarja, zdaj namreč nihče v javnem zdravstvenem domu ali bolnici ne ve, koliko stane en pregled, kakšne stroške naredi posamezni zdravnik in kaj za denar, ki ga porabi dejansko naredi.
Tak pregled so na primer naredili v bolnišnici v finskem mestecu Raisio. Na tak način so občutno zmanjšali stroške in povečali učinkovitost in kakovost storitev za bolnike. Za isti denar bolniki zdaj dobijo več kot prej, finska država pa za vsak evro ve, za kaj je bil porabljen. Predvsem pa so ugotovili, da ima zdravstvo na voljo dovolj denarja. Tudi slovenski minister v svojem predlogu navaja, da je treba izdatke za zdravstvo ohraniti na sedanji ravni in izboljšati učinkovitost sistema.
Tretji cilj je izboljšati sistem upravljanja zdravstvenega sistema. Zanima me, kako bo uskladil ponudbo in povpraševanje, zlasti ob upoštevanju ponudbe koncesionarjev in zasebnikov. Kako bo zagotovil, da javne mreže ne bo osiromašil na račun zasebnikov in kako bo zagotovil pregledno podeljevanje koncesij, zdaj mu namreč to ravno ne uspeva? Menda je izolska bolnišnica prva na seznamu ustanov, ki bi jih radi privatizirali. Zanima me, kako bi minister svoj načrt usklajevanja med javnim in zasebnim interesom in v skladu z obljubami o preglednosti izvedel na primeru te bolnišnice, da ne bi peščica zasebnikov služila, večina Izolanov pa bi ostala brez bolnišnice?
Četrti cilj v načrtu zdravstvenega varstva je še izboljšanje kakovosti in varnosti v zdravstvu. Pri tem poglavju me zanima, ali bo bolnik imel več možnosti kot zdaj, če ne bo deležen ustrezne obravnave pri zdravniku, v primeru zdravniških napak? Ali bo nacionalna inštitucija za kakovost tudi preverjala, kako delujejo aparature, da na izvidu od pregleda, na katerega je treba čakati dve leti, ne bo nekaj mesecev pisalo “podatki niso zanesljivi, ker naprava ne deluje pravilno”?
Navedla sem le nekaj vprašanj. Predlog načrta zdravstvenega varstva je obsežen dokument in je ključni dokument za področje zdravstvenega varstva, zato se je v javno razpravo vsekakor treba vključiti v čim večjem številu. Vsaj zaradi tega, da nihče ne bo mogel reči, da ni dobil nobenih pripomb, zato je sklepal, da se javnost z njegovim predlogom strinja.
Objavljeno pod zdravje in okolje, slovenija |
|
|





Ob branju drugega dela dokumenta so se mi pojavila približno ista vprašanja - v njemu ni nobenega konkretnega odgovora nanje.
Prvi del dokumenta je namenjen prav posebni javnosti - gostilniškim polit-komisarjem in “strokovnjakom za kvaliteto življenja” ni vreden branja.
Koncept vertikalne pravičnosti je praktično neizvedljiv in takšne stvari ne sodijo v konkretne strategije. V Sloveniji nimamo ustreznih evidenc premoženja in torej ni načina, da bi ga izvajali.
Povrhu pa najbolj uspešni zdravstveni sistemi na svetu (denimo Švicarski) flagrantno ignorirajo ta pravila, ki naj bi bila po mnenju nekaterih pri nas kar “bistvo pravičnosti”.
Nekateri koncepti se mi zdijo preveč komplicirani. Npr. koncept dolgoročnega socialnega in zdravstvenega varstva. Učinkovite stvari so preproste. Naprimer, švicarski sistem temelji na strogo zavarovalniški logiki s socialno klavzulo “8%”. Če vam stroški za zdravstvo presežejo 8% dohodkov gospodinjstva, presežek krije kanton. S tem se pokrije tudi cat insurance. Druge vloge pa država nima.
Nekaj novih agencij bo nadziralo kvaliteto na državnem nivoju. Izboljšali bomo IT pokritje. Nadzirali bomo stroške. Skratka, počeli bomo stvari, ki bi jih morali početi že 15 let?! Kaj je pa tisti “socialno pravični” Keber sploh počel kot minister, razen recitiranja komunističnega manifesta kot edinega vira pravičnosti na zemlji?
O konkurenci v dokumentu sicer veje svež veter, toda to je posledica razpada sedanjega sistema in je bilo predlagano pod prisilo. Sprašujem se, zakaj le o konkurenci na področju zdravstvenih storitev? Kaj pa o konkurenci na področju zavarovalništva? Švica je imela po vojni 500 zavarovalnic osnovnega zavarovanja, danes jih ima 100.
Kaj se zgodi z izravnalnimi shemami?
Financiranje NVOjev za osveščanje prebivalstva in zdravo življenje je nesmisel. Kdor ne razume, kakšne posledice ima na zdravje neaktivnost je tako ali tako zadnjih 20 let preživel v votlinah v TNP (in z nezdravim načinom življenja nima problemov). Kdor ni aktiven to ni po lastni izbiri, ne pa zato, ker ne obstaja primeren NVO zanj.
Strategija ima nekaj dobrih ciljev, ampak overall je vse skupaj ena megla.
Vprašanje pa je tudi, zakaj vlada v odhodu leto dni pred volitvami daje ven strategijo, ki je v njenem mandatu ne bo mogoče izmeriti?