Kaj se lahko zgodi, če je interes za ohranjanje narave v nasprotju z javnim interesom? Marsikaj. V slovenski prestolnici je zaradi tega na primer padlo stoletno drevo. Veliko rdečelistno bukev pred ljubljansko opero so namreč po dolgih polemikah zdaj posekali. Ljubitelji narave so ogorčeni, vlada (oziroma pristojno ministrstvo za okolje) pa je ugotovila, da se mora v določenih primerih tudi takšno drevo podrediti ‘zakonsko določenim pogojem za prevlado javnega interesa’.

Povejmo to v razumljivem jeziku. Operni pevci in baletniki nujno potrebujejo prizidek, kar je nedvomno javni interes. Bukev, ki so jo zasadili leta 1892, pa je zrasla do te mere, da je onemogočala gradnjo prizidka. Kje je tu problem? Bukev podremo, zgradimo prizidek in ob njem posadimo novo bukev, da naravovarstveniki ne bodo preveč težili. Kot so rekli v Mostarju, ko so jim porušili znameniti stari most: Zgradili bomo še lepšega in še starejšega! Težava je bila v tem, ker se je bukev pred leti iz drevesa spremenila v naravni spomenik. Te pa pred žago varuje zakon.

Kdo bi vedel, zakaj je bila ta napaka narave nekaterim ljubiteljem narave tako zelo pri srcu, da bi raje podrli operno hišo kot bukev. Ko bi bila vsaj naravno zelena. Botaniki namreč vedo povedati, da je rdečelistna bukev napaka narave, ki so jo potem vrtnarji ohranjali s cepljenjem.

Še bolj nenavadno pa je, da mora investitor, ki je bukev podrl, za odškodnino obnoviti bajer v Tivoliju. Tega bi že zdavnaj moral obnoviti lastnik, ne pa da zdaj fopajo ljudi, češ da je bukev sicer padla, bo pa vsaj bajer urejen.

Naravovarstveniki, ki ne morejo preboleti padca rdečelistne bukve pred opero, naj se torej obrnejo na vlado, ki je sprejela odločitev o tem. Odlok o prevladi javnega interesa nad bukvijo je vlada sprejela na dopisni seji 30. novembra 2004. Pazljivost pri naslavljanju ne bo odveč, saj je odlok sprejela - bivša vlada.

Objavljeno pod slovenija | | |