Tri tovarne na kupu, vlada pa nič
darja, ponedeljek, 23. april 2007Na ministrstvu za gospodarstvo so se spet začeli ukvarjati s podjetjem Nafta Lendava, ki je pred nekaj leti bilo redno v središču pozornosti politike in poročanja medijev. Spet so ugotovili, da podjetje potrebuje strateškega partnerja. Vlada je z ruskim Lukoilom že avgusta lani podpisala pismo o nameri o privatizaciji Nafte, zdaj pa na ministrstvu za gospodarstvo razlagajo, da je interesentov več. Kdo so, nočejo povedati.
Zanimivo, enako so se obnašale prejšnje vlade. Bivšo ministrico za gospodarstvo Teo Petrin so recimo enako kot sedanjo vlado Rusi pred leti navdušili Japonci. Sistem je ves čas enak, na ministrstvu za gospodarstvo se pohvalijo, da je strateški partner izredno zagret, ko pa je treba podpisati pogodbo o prodaji, se pojavijo dvomi, zahteve po dodatnih preučitvah in na koncu lepi načrti padejo v vodo.
Odločeno pa je očitno že, da bo Nafta v prihodnje pridobivala biodizel. Januarja letos je gospodarski minister Andrej Vizjak predstavil projekt dograditve ene največjih tovarn za pridobivanje biodizla v Evropi. Enak projekt je prav danes predstavil tudi Petrol. To podjetje, ki je prav tako pod državno lastniško kontrolo, bo novo tovarno biodizla gradilo v Račah pri Mariboru. Država poleg tega obljublja še proizvodnjo bioetanola v Ormožu, kjer bodo prenehali proizvajati sladkor.
Kar tri tovarne za proizvodnjo biogoriv so predvidene zelo blizu skupaj. Dobro bi bilo, če bi bili ti načrti usklajeni. Podjetja so svoje investicije gotovo dobro pretehtala in ocenila, da se jim splačajo. Ampak to ni dovolj. Edini cilj podjetij je dobiček, vlada mora na načrtovane investicije pogledati iz drugih vidikov. Eno od vprašanj zanjo je, se bo severovzhodni del Slovenije, kjer so glavne kmetijske površine za pridelova hrane v Sloveniji, spremenil v polja za pridelavo oljne repice in drugih rastlin za proizvodnjo biodizla, hrano pa bomo uvažali?
Spodbudno je, da bodo na območjih v Sloveniji, kjer najbolj potrebujejo nove investicije, dogradili nove tovarne, prinesli novo tehnologijo, začeli proizvajati obnovljive vire energije, dejstvo pa je tudi, da bo treba ohraniti kmetijske površine za proizvodnjo hrane in poskrbeti za varovanje okolja. Za ogrščico okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da je za okolje lahko precej škodljiva, zaradi pesticidov, ki jih kmetje uporabljajo pri pridelavi. Kaj bo to pomenilo za pitno vodo na Dravskem polju in v Pomurju, kjer je že zdaj zelo slabe kakovosti?
Od vlade oziroma ministrov za gospodarstvo, za kmetijstvo in okolje še nisem slišala, da bi skupaj preučili vplive in posledice načrtovanih treh investicij.
Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo |
|
|





Koga pa še zanimajo vplivi škodljivosti v okolju? Važno je le, da si vsakdo, ki je pri koritu, ali vsaj blizu njega postavi svoj spomenik…
Tako je bilo in tako ostaja…
Lucija problem je v tem, da zdaj napovedujejo velike investicije, vse je lepo in krasno, ko pa bodo investitorji začeli projekte začeli izvajati, pa bo nastal vik in krik. Kar naenkrat se bodo našli krajani, ki jih bo nekaj motilo, oglasili se bodo okoljevarstveniki, država bo prišla na dan s svojimi zahtevami. Država mora imeti nek načrt, koliko proizvodnje biogoriv glede na razpoložljive kmetijske površine in ekološke standarde je na ozemlju Slovenije mogoče (nekaj surovine bodo gotovo tudi uvažali), preveriti je treba, kakšne so cestne predvsem pa železniške povezave, sicer bo spet križ s tovornjaki, nenazadnje mora država imeti tudi strategijo za proizvodnjo hrane. To so vse vprašanja, ki jih v razpravah o načrtih za proizvodnjo biogoriv zelo resno obravnavajo v tujini.