Zaostruje se še en spor med Slovenijo in Hrvaško. Čeprav meddržavni sporazum o JE Krško velja že širi leta, Hrvaška kot polovični lastnik še zmeraj ni ustanovila sklada za zbiranje denarja za razgradnjo elektrarne in gradnjo skladišča za odpadke. Slovenija ima tak sklad že od leta 1995 in je do konca lanskega leta v njem zbrala 131,5 milijona evrov ali 31,5 milijarde tolarjev.

Slovenski porabniki električne energije od vsake kilovatne ure slovenske polovice električne energije prek podjetja Gen energija vplačamo v sklad za razgradnjo 0,30 evrskega centa (0,72 tolarja). Lani smo na tak način vplačali 7,8 milijona evrov ali nekaj manj kot 1,9 milijarde tolarjev.

Hrvati trdijo, da svoje pogodbene obveznosti spoštujejo, saj so aprila lani v okviru proračuna odprli posebno postavko, kjer začasno, do ustanovitve svojega sklada, zbirajo denar za razgradnjo JE Krško in odlaganje odpadkov. Na njem so menda zbrali okrog 8 milijonov evrov.

JE Krško sicer zdaj še brez težav dela, zaradi novih spoznanj se doba obratovanja jedrskih elektrarn daljša, a ker je razgradnja izredno draga, pa tudi skladiščenje odpadkov ne bo poceni, je treba denar začeti zbirati že veliko pred zaprtjem. Sicer pa v meddržavni pogodbi piše, da je treba denar za razgradnjo in ravnanje z odpadki zbrati do zaprtja elektrarne.

Program za razgradnjo elektrarne so slovenski in hrvaški strokovnjaki v skladu z določili meddržavne pogodbe izdelali leta 2004, meddržavna komisija za spremljanje izvajanja meddržavne pogodbe ga je potrdila marca 2005. Po tem programu bosta morali Slovenija in Hrvaška za razgradnjo JE Krško in trajno skladiščenje odpadkov zbrati med 1,2 in 1,7 milijarde evrov. Ta znesek bo treba zbrati do leta 2023, takrat je po sedanjih načrtih predvideno zaprtje elektrarne. Odločanje o morebitnem podaljšanju dobe obratovanja za 10 let na 2033 je v slovenski energetski strategiji predvideno med letoma 2008 in 2012. Razgradnja elektrarne bo predvidoma trajala 50 let, saj je treba vse urediti tako, da je zemljišče, kjer je stala, primerno za druge dejavnosti.

Hrvati prav tako ne pokrivajo svojega dela stroškov za iskanje lokacije za gradnjo skladišča za radioaktivne odpadke. Malo verjetno je, da bodo za svojo polovico odpadkov poskrbeli sami, čeprav je v meddržavni pogodbi tudi to predvideno. Gradnja skladišča za polovico odpadkov bi namreč stala prav toliko kot gradnja skladišča za vse odpadke iz krške elektrarne. Ti stroški so ocenjeni na 40 do 80 milijonov evrov. Poleg tega bo treba najti še rešitev za skladiščenje visoko radioaktivnih odpadkov. Nizko radioaktivni odpadki so večinoma izrabljeni filtri, krpe, papir, in rokavice, ki jih uporabljajo zaposleni. Srednje radioaktivni odpadki so snovi, ki nastanejo v procesu hlajenja, pri puščanju ventilov, črpalk in podobno. Visoko radioaktivni odpadek je izrabljeno gorivo. Vse te odpadke zdaj začasno skladiščijo v Krškem.

Meddržavno pogodbo o JE Krško sta Slovenija in Hrvaška po dolgotrajnih pogajanjih podpisali decembra 2001. Veljati bi morala začeti julija 2002, vendar je do takrat nobena stran ni ratificirala, ker nihče z njo ni bil zadovoljen. Hrvaški sabor jo je nato le ratificiral julija 2002, slovenski državni zbor pa februarja 2003. Uradno je začela veljati 11. marca 2003, ko so Hrvati iz Slovenije prejeli diplomatsko noto o ratifikaciji, dejansko pa so Hrvati kot polovični solastnik vstopili v elektrarno 1. aprila 2003.

Hrvaška seveda za obdobje od 1. julija 2002 do 1. aprila 2003 zahteva odškodnino, ker ni dobivala svoje polovice električne energije, ne glede na to, da je ponudbe slovenske strani zavračala. O teh zahtevkih bodo, kot vse kaže, odločali arbitri. Upam, da ne bo enako tudi pri stroških za gradnjo skladišča in razgradnjo elektrarne, čeprav je prejšnji teden Hrvaško tudi evropski komisar za energijo Andris Piebgals spomnil, da morajo enako kot Slovenija denar za razgradnjo in skladiščenje odpadkov iz JE Krško zbirati v posebnem skladu.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |