Nekoč davno, a vendar še ne četrt stoletja tega, je na praznik varnostnih služb (katerih prejšnji teden odkrite celice bodo postale zgodovinski spomenik) Igor Vidmar na Radiu Študent preizkusil budnost teh služb tako, da je zarolal Nico z Das Lied der Deutschen. Deutschland, Deutschland über alles, Über alles in der Welt, Wenn es stets zum Schutz und Trutze Brüderlich zusammenhält, Von der Maas bis an die Memel, Von der Etsch bis an den Belt - Deutschland, Deutschland über alles, Über alles in der Welt! …

Khm, kajpak, varnostne službe so bile budne. Pa tudi pojma o tem, da himna ni nacistična, kakor je bila napovedana, niso imele. Oboje je Vidmarja stalo mesec dni zapora.

Prejšnji mesec je Brian Ferry, med drugim plačani obešalnik verige Marks & Spencer, v pogovoru za Welt am Sonntag prav tako zinil nekaj, za kar je, kakor je razvidno, slutil, da se zanj ne bo dobro končalo.

Ich möchte auf ein Leben zurückblicken, in dem ich Dinge vollbracht habe. Deshalb nenne ich mein Studio in Westlondon auch … aber halt, das darf ich Ihnen als Deutscher gar nicht erzählen.
- Etwa “Führerbunker”?
Da haben Sie mich ertappt. Normalerweise behaupte ich gegenüber deutschen Journalisten immer, ich würde mein Studio als mein “Hauptquartier” bezeichnen. Das ist weniger verfänglich. Aber die Art und Weise, wie sich die Nazis inszeniert und präsentiert haben, meine Herren! Ich spreche von den Filmen von Leni Riefenstahl und den Gebäuden von Albert Speer und den Massenaufmärschen und den Flaggen - einfach fantastisch. Wirklich schön.
- Angeblich hat David Bowie seine Körpersprache der von Adolf Hitler nachempfunden. Er soll seine Posen vor dem Spiegel einstudiert haben.
Ich habe davon gehört.

Khm, kajpak, angleški tisk je bil buden. Z določeno zamudo sicer (morda so iskali prevajalce) se je ‘politično korektno’ obregnil ob Ferryjevo občudovanje načina nacistične inscenacije in (samo)prezentacije, kar je ’storilcu’, med drugim, na spletni strani BBC prineslo naslov osebnosti tedna, Marksu&Spencerju pa veliko skrbi v zvezi z ugledom blagovne znamke in prodajo.

“My God, the Nazis knew how to put themselves in the limelight and present themselves,” he gushed to the German magazine Welt am Sonntag. “I’m talking about Leni Riefenstahl’s movies and Albert Speer’s buildings and the mass parades and the flags - just amazing. Really beautiful.”

Mislim, da po svetu blodi veliko bolj nevarnih in vplivnih tipov, kakor je Brian Ferry s svojim dandyjevskim, političnega razmisleka ‘osvobojenim’ smislom za estetsko. Nič hudega sicer, da jih je malo dobil po nosu, a dejstva, da ga bom še naprej (kolikor ga bom, ni baš moj favorit) poslušal mirne vesti, to ne spremeni. (Virginia Plain je pač izjemen komad in celo na najnovejši plošči se najdejo nekateri kolikor toliko poslušljivi coverji Dylana.)

Tisto, nad čimer bi se po mojem mnenju veljalo zamisliti, pa ni izjava sama, ampak dejstvo, da je povzročila toliko vznemirjenja. Škandaliziranje nad tovrstnimi izjavami ima namreč (lahko) nasprotni učinek od (morda) zaželenega - namesto da bi ‘krepilo’ odpornost družbe na populistične, demagoške, avtoritarne, rasistične in druge demokraciji nevarne politične ideje, jo slabi. Na eni strani zato, ker ni nevarno občudovanje ‘zgodovinskega’ nacističnega marketinga, ampak njegova ’sodobna praksa’, še bistveno bolj prefinjeni načini za inscenacijo in (samo)prezentacijo politike, ki smo jim kot državljani, potrošniki medijev, nenehno izpostavljeni. Na drugi strani pa zato, ker preveč ‘dražljajev’ povzroči otopelost, neobčutljivost na nove; več je vznemirjenj zaradi nepomembnih, manjša je verjetnost, da bo družba prepoznala zares nevarnega. Nemara paradoksalno, a povzdigovanje izjave, kakršna je Ferryjeva, malodane na raven zanikanja holokavsta, je pravzaprav korak do omalovaževanja holokavsta samega.

Tudi zato se mi zdi dobro, da se unificirana kodifikacija tega (predlagala jo je, kajpak, Nemčija) ministrom EU minuli teden ni posrečila.

Objavljeno pod kultura in šolstvo, življenje s slogom | | |