Janez Janša ne namerava postati predsednik države
vojko, petek, 20. april 2007Janez Janša nikoli ne bo kandidiral za predsednika države. S tako malo pristojnostmi, kot naj bi jih ostalo predsedniku republike, Janša pač ne bi mogel shajati.
Dobrih plati čedalje glasnejših in čedalje obširnejših ‘razmišljanj’ vladne koalicije o ‘učinkovitosti’ in ‘preširokih pristojnostih’ predsednika republike je s tem konec. Slabih je več, bistvena pa je ena.
V občutljiva razmerja med posameznimi institucijami političnega sistema je nevarno posegati na podlagi vtisa, kako ravnajo aktualni nosilci funkcij. Gre za eno bistvenih pravnih načel, da zakonov, splošnih aktov’ nikoli ni dobro pisati ali spreminjati na podlagi enega samega povoda. Naj to, da bo lažje razumljivo, ponazorim s krvavim primerom. Zato, ker je južnokorejski študent angleščine pisal opolzke emaile preden je postal množični morilec, ni dovoljeno sprejeti zakona, ki bi določal, da je treba vse južnokorejske pisce opolzkih emailov, ki študirajo angleščino, preventivno poslati na električni stol. (Kakšen posebej ‘pragmatičen’ um bi dajala nemara celo skušnjava, da ‘kriterije’ uporabi posamezno, ne kumulativno, in bi z zakonom preventivno hotel ‘izločiti’ vse južnokorejske študente, vse angliste in vse pisce opolzkih emailov.)
Prevedeno, ker je Janez Drnovšek funkciji predsednika republike naredil veliko škode (to je politična ocena, ki je tukaj ne bi ponovno utemeljeval, da drži, pa navsezadnje priča prav vsiljeno-izsiljena razprava o predsednikovih pristojnostih), ni dovoljeno spreminjati zakonov tako, da se predsedniku države odvzame pristojnosti. Natančneje, pristojnosti predsedniku države zaradi obnašanja Janeza Drnovška ni mogoče odvzemati niti v imenu nekakšne ‘učinkovitosti’ ravnanja Janeza Drnovška niti v imenu nekakšne poprejšnje ‘nezakonite’ razširitve pristojnosti.
Oboje sta pravni oceni, ki ju bodisi ni mogoče utemeljiti (noben zakon ne določa kriterijev za presojo, kdaj je predsednik države učinkovit in kdaj ne ter zato tudi ne, kdo je pristojen za takšno oceno) bodisi vlada in/ali parlament nista pristojna zanjo (o morebitni ne-zakonitosti ravnanja predsednika države in morebitni ‘preširoki’, torej neustavni dodelitvi pristojnosti z zakoni presoja ustavno sodišče). Vlada ima glede domnevno preširokih pristojnosti predsednika možnost sprožiti ustavni spor, glede ravnanja Janeza Drnovška kot predsednika pa državni zbor lahko vloži ustavno obtožbo. Vlada ima tudi možnost predlagati spremembe ustreznih zakonov, ki bi predsedniku države naložile določena ravnanja ali opustitve v zvezi z njegovimi pristojnostmi.
Vse drugo je politično in ustavnopravno hudo tvegano početje, ki na široko odpira vrata samovoljnemu poseganju v razmerja med različnimi vejami oblasti oziroma institucijami sistema.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
Hehe, za JJ bi bilo pristojnosti premalo, za Pahorja pa ravno dovolj. Ništa ne radiš, lijepo se oblačiš, nikom ne treba da se zamjeraš, a ipak si predsjednik! Banja!
Dobro povedano!
Dvomim pa, da je parlament na splošno dovolj izobražen, da bi poznal to temeljno načelo…
Lulček JJ bo pobral še tisto malo pristojnosti, ki mu jih v opoziciji ni uspelo pobrati. Predsedniško mesto so on in njegova KLIKA spreminjali že od osamosvojitve naprej, čeprav so bili poleg ko se je pisala ustava.
Najprej jih je motil Kučan, pa so šlk šlk odrezali cel kup pristojnosti, zdaj jim ne ugaja Drnovšek. Kaj češ, raja pač voli tistega, ki ji je všeč. JJ in njegova banda pa tega nikakor ne skapirajo.
Drnovšek ni naredil nobene škode funkciji predsednika republike. To škodo je JJ s svojo bando naredil že leta poprej, saj je s svojimi posegi v ustavo opozicija predsednike spremenila v lutke. Ker pa se Drnovšek JJ ne pusti voditi je pa ratala cela pizdarija.
Videti je, da je profesor Lovro Šturm pošteno nadrl ministra Lovra Šturma. … http://www.rtvslo.si/modload.p....._id=139664 …
“V četrtek se je na predlog odzval urad predsednika republike, ki je menil, da predlog ruši ravnotežje med vejami oblasti. Prepričani so še, da je predlog mogoče razumeti kot poenostavitev na račun pravne države in demokracije. ”
Še dobro, da imajo tukjašnji avtorji in komentatorji znanje iz področja prava na ravni vseh ostalih novinarskih majmunov.
Namreč koncept zavor in ravnovesij je ustavno vprašanje, ki je del notranjega, suverenostnega t.i. nacionalnega prava. Vprašanje KDO bo imel zadnjo besedo pri imenovanju MEDNARODNEGA sodnika, zato ne posega v razmerje moči med slovenskimi vejami oblasti; vlado (predsednikom države), parlamentom in slovenskimi (nacionalnimi) sodišči.
Poleg tega prenos funkcij iz predsednika države, ki JE del izvršilne oblasti na vlado, ki JE tudi del izvršilne oblasti, ne posega v razmerje moči MED vejami oblasti, temveč samo ZNOTRAJ ene - izvršilne veje oblasti. Sistem zavor in ravnovesij ne velja , na (pre)razporeditev moči ZNOTREAJ ene izmed vej oblasti.
… in vi si drznete pljuvati po novinarjih, ma fak
p.s. Pragmatičen um, ki ga ponazarjete s primerom “korejskega študenta”, ki skuša s preventivno dejavnostjo preprečevati še nestorjena in bodoča kazniva dejanja (oksimoron per se), se je Sloveniji že zgodil.
Pri nas recimo korupcijo, kot potencialno skušnjavo in preventivo pred še nestorjenimi kaznivimi dejanji, preganjamo z neko komisijo za zbiranje osebnih in premoženjskih podatkov. Kakšni so kriteriji po katerih se odločajo za ovadbo, ali pa za pospravljanje spisa v predal, zaradi neobstoja upravnih odločb, ki bi kazale na kakšno konsistentno upravno prakso te komisije, žal ne bomo videli, ker je ni.
V šestih odstavkih je človeku uspelo narediti logično neumnost:
četrti odstavek:
“Prevedeno, ker je Janez Drnovšek funkciji predsednika republike naredil veliko škode (to je politična ocena, ki je tukaj ne bi ponovno utemeljeval, da drži, pa navsezadnje priča prav vsiljeno-izsiljena razprava o predsednikovih pristojnostih), ni dovoljeno spreminjati zakonov tako, da se predsedniku države odvzame pristojnosti.”
peti odstavek:
“Vlada ima tudi možnost predlagati spremembe ustreznih zakonov, ki bi predsedniku države naložile določena ravnanja ali opustitve v zvezi z njegovimi pristojnostmi.”
Pa da še skomentiram tole:
“V občutljiva razmerja med posameznimi institucijami političnega sistema je nevarno posegati na podlagi vtisa, kako ravnajo aktualni nosilci funkcij. Gre za eno bistvenih pravnih načel, da zakonov, splošnih aktov’ nikoli ni dobro pisati ali spreminjati na podlagi enega samega povoda.”
A sploh veš v kakšnih okoliščinah so pisane ustave in v kakšnih okoliščinah prihaja do spremembe moči med vejami oblasti:
Magna Charta Libertatum - v času državljanske vojne med ang. lordi in kraljem
ameriška ustava - ob ameriški revoluciji
nemška ustava - po koncu II WW
slovenska ustava - ob vojni za somostojnot in osamosvojitvi
Dobro povedano.