Naj pričnem z osebnim priznanjem. Ko sem prebral, da naj bi se Vzajemna in Adriatic-Slovenica kapitalsko povezala, sem bil šokiran. Čeprav smo pri Marku Jakliču vajeni presenečenj, tako pozitivnih kot negativnih, pa to presenečenje presega vse okvire. Združitev teh dveh zavarovalnic pomeni, da bosta imela Vzajemna in Adriatic-Slovenica skoraj 86-odstoten tržni delež na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, kar je s konkurenčnega vidika povsem nedopustno. Res je, da je konkurenčna politika, ki jo pooseblja Andrej Plahutnik, Sloveniji v veliko sramoto in da lahko njegova permisivnost do združitev slovenskih podjetij vliva upanje Jakliču in Matjažu Gantarju. Prav mogoče je, da jima korajžo vlivajo tudi botri v vladnem aparatu (Gantar je vendarle član strateškega sveta). Vendar pa je primer z vidika konkurenčne zakonodaja povsem enostaven in morda eden najlažjih doslej.

Dejstvo, da imata Vzajemna in Adriatic-Slovenica na trgu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj skoraj 86 odstotkov, je nesporno. Združitelji temu seveda ne bodo ugovarjali. Vendar pa bodo poskušali uporabiti standardni trik v obrambi pred AZN in UVK, ki ga poznamo že iz prevzema Uniona s strani Laškega. Tudi takrat je bilo vsem jasno, da združitev Uniona in Laškega pomeni več kot 90-odstoten tržni delež na trgu piv. Zato je ekonomist Velimir Bole v obrambi prevzema trdil, da je trg piv le eden izmed trgov pijač in da je treba gledati skupni tržni delež združenega podjetja na celotnem trgu pijač. V primeru Vzajemne in Adriatic-Slovenice bo argument povsem enak. Gantar in Jaklič nas bosta prepričevala, da so dopolnilna zavarovanja zgolj poseben tržni segment vseh oblik zavarovanj, zato je potrebno združitev obravnavati tako, da gledamo spremembo koncentracije na celotnem trgu zavarovanj. Ob takšni interpretaciji napovedana združitev izgleda bistveno bolj nedolžno, tržna koncentracija pa se poveča bistveno manj. Če je bilo trg pijač morda celo smiselno gledati kot celoto, pa takšna logika povsem pade v primeru dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj.

Zakaj? Poglejmo si test, ki se v konkurenčnem pravu najpogosteje uporablja. Gre za test zamenljivosti povpraševanja. Test je opredeljen takole: če se obseg povpraševanja po zavarovanju tipa A spremeni ob povečanju cene zavarovanja tipa B, potem lahko govorimo o tem, da sta zavarovanji A in B na istem trgu. Uporabimo ta test na primeru trga dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Recimo, da se poveča premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Da bi test pokazal, da gre za isti trg, bi se ob povečanju premij zdravstvenega zavarovanja moralo povečati povpraševanje po drugih vrstah zavarovanj, kakršna so zavarovanje stanovanj, avtomobilov, nezgodno zavarovanje? Pa bi se to res zgodilo? Zavarovanja kupujemo zato, da bi se zavarovali pred izidi, ki lahko pomenijo finančno breme. Če bi bili pozitivni in negativni izidi, ki jih krijejo različna zavarovanja, med seboj tesno povezani, bi bilo smiselno gledati trg zavarovanj kot celoto. Vendar pa ti izidi niso povezani: mar lahko pričakujemo, da bomo morali k zobozdravniku zaradi tega, ker smo poškodovali lasten avto na parkirišču? Je morda vlom v stanovanje povezan z nakupom očal? Običajno temu ni tako. Zato tudi ni mogoče pričakovati, da bi ljudje ob podražitvi premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja povečali povpraševanje po drugih oblikah zavarovanja.

Na koncu pa se vprašajmo še, zakaj se Vzajemna in Adriatic-Slovenica združujeta? Izvirni greh je napravil Dušan Keber, ki je začel z idejo izravnalnih shem, potem pa je idejo uresničil Andrej Bručan. Pred uvedbo izravnalnih shem je bila veja dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj Adriatic-Slovenice močno donosna, Vzajemna pa je utrpela veliko izgubo. Uvedba izravnalnih shem je pomenila, da izgubo Vzajemne zaradi neugodne starostne strukture zavarovancev (pretežni del starejših zavarovancev) krijeta Adriatic-Slovenica in Triglav, ki imata precej mlajše zavarovance. S tem je Gantar nenadoma utrpel veliko kapitalsko izgubo, saj se je prej donosno zavarovanje sprevrglo v komajda donosen posel. Združitev tako lahko intepretiramo kot izmikanje tej močno neprofitabilni poziciji, v kateri se je znašla Adriatic-Slovenica. (Motiv Marka Jakliča pa je najverjetneje v tem, da bo končno lahko vodil običajno (privatno) zavarovalnico in se s tem tudi izognil roki države, ki mu neprestano grozi z odvzemom direktorske pozicije.)

Čeprav je izvirni greh na strani države, pa rešitve dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic ni v tem, da se dovoli združitev teh dveh zavarovalnic, ampak v odpravi izravnalnih shem, ki jih je Bručan na silo vzpostavil navkljub takratnim opozorilom (članov strateškega sveta), da to utegne zlomiti sistem dopolnilnih zavarovanj. Če zdravstvene zavarovalnice ne morejo za svojo dejavnost ustvariti zahtevane stopnje kapitala, je njihovo vztrajanje pri zagotavljanju tega zavarovanja nesmiselno. Namesto tega je bolj smiselno, da se: prvič, znižajo fiksni stroški uporabe zdravstvenih kartic (zmanjšanje vstopne ovire za nove zavarovalnice), drugič, dvignejo premije zdravstvenih zavrovanj in tretjič, naredi pravo zavarovanje, ki ne deli kritja za določene storitve med obvezno in dopolnilno zavarovanje in četrtič, ukinejo zavarovalne sheme.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |