Slovenski skrajneži morajo v svet
vojko, torek, 17. april 2007Bohinjca nameravata Grenlandijo prečkati na smučeh, kakšnih 600 kilometrov. Dolenjec se je dal pred kratkim za rekord naplaviti v izliv Amazonke. Pred kakšnima dvema letoma je rekord visenja na neki pakistanski steni postavil v Kamniku živeči Ljubljančan. Še nekaj let prej se je Gorenjec s smučmi spustil z Mont Everesta, nekje vmes, leta 2004 pa je Zagorjan svet obletel z ultralahkim letalom. Nekako takrat je Jeseničan, sedeč na lastnih iztrebkih, ‘povozil’ konkurente v kolesarskem maratonu čez Ameriko.
Seznama skrajnežev s tem še ni konec, a celovitega popisa ‘zgodovinskih podvigov’ tukaj (in sicer) nisem niti imel imena delati. Koncentracija ekstremistov, ki bi radi ne-vem-komu dokazali ne-vem-kaj, postali ’slavni’, prišli v nekakšno knjigo rekordov ali pa, kar mi je pravzaprav edino razumljivo, zaslužili, je na tem razmeroma majhnem kosu Zemlje osupljiva.
Saj imajo tudi druge nacije svoje poklicne in amaterske pustolovce, ne rečem, tudi tega ne zanikam, da bi bilo brez takšnih karakterjev človeštvo ob marsikatero koristno spoznanje, a me vendarle vedno znova očara spoznanje, da je baš tolikšna količina Slovencev pripravljena tvegati baš toliko. Ne virusi in ne mraz, ne veter in ne piranhe, ne vročina in ne pomanjkanje kisika jih ne odvrnejo, še celo sponzorje in vlagatelje, medijske pokrovitelje in službe si znajo najti, da svoj ‘podvig’ lahko izpeljejo.
V ‘vsakdanjem življenju’ imam o ‘nacionalni’ pripravljenosti preizkusiti nekaj novega, negotovega, tveganega, drugačnega … velikokrat povsem drugačen občutek. Samo ne zamenjati službe, raje iz dneva v dan stokati, kako je hudo in plačevati sindikalno članarino! Samo ne razmišljati o preselitvi 50 kilometrov sem ali tja, tukaj imamo 3x preveliko hišo, tukaj ostanemo! Samo ne se naučiti nekaj novega, čeprav je znanje iz srednje šole ali faksa že davno zastarelo in z njim ni mogoče dobiti dobre službe! Samo ne enotne davčne stopnje, tega nima še nihče! Samo ne graditi garaže pod ljubljansko tržnico, bodo celo leto tam delovni stroji!
‘Gostota’ skrajnežev tako ne dokazuje, da so Slovenci ‘v povprečju’ drzni, inovativni, podjetni, učljivi, radovedni itd., temveč nasprotno. Prav zato, ker niso takšni, ker raje zavidajo drugim, jim privoščijo neuspeh, dolžijo ves svet za lastno povprečnost in imajo vsakega, ki ima več od njih, za lopova, je ekstremizem v teh krajih dobil tako čudaške izrastke, prav zato se ’skrajneži’ praviloma dokazujejo daleč od doma in z ‘najbolj nepotrebnimi’ podvigi. Za takšne bo polovica povprečnežev celo ‘navijala’, druga polovica pa jih bo - dobrohotno - imela za načeloma nenevarne norce.
Objavljeno pod opilki |
|
|





Enako kot za ekstremiste velja tudi za popotnike. Tudi te srečaš povsod, v najbolj odročnih krajih, v majhnih skupinah in na klasičnih turističnih potovanjih.
Ponujam enostavnejso razlago:
da je Slovenija kot drzava z dolocenimi geografskimi znacilnostmi preprosto premala za ekstremne podvige - prekolesaris jo v enem dnevu, preteces v dveh do treh, Sava je med Jesenicami in Bregano velikokrat preplitva za plavanje, turno smucanje s Triglava je prekratko, za resevanje iz stene s helikopterjem pa se pulita kar dva ponudnika.
Anglezi so nasa nagnjenja v ekstremnih sportih pojasnjevali s stevilom samomorov v dezeli!
LP MMM S56A