Vedno več Slovencev živi na kredit. Banka SKB je lani po številu odobrila za 145 odstotkov več potrošniških in stanovanjskih kreditov kot leta 2005, njihov skupni znesek pa je bil večji za približno 91 odstotkov. Potrošniških posojil so lani v primerjavi s predlani odobrili za 159 odstotkov več, skupni znesek pa je bil višji za 66 odstotkov. Stanovanjskih posojil so dodelili za dobrih 45 odstotkov več, njihov znesek pa je bil lani v primerjavi s predlani višji za dobrih 135 odstotkov. Kratkoročna potrošniška posojila Slovenci najemajo predvsem za likvidnostne premostitve, dolgoročna potrošniška posojila v povprečju najemajo za 6 let, ročnost za vračanje stanovanjskih posojil pa dosega do 25 let. V prvih treh mesecih letos se je rast prodaje potrošniških in stanovanjskih posojil v SKB nadaljevala in je bila večja kot v enakem obdobju lani.

Bank Austria Creditanstalt (BA-CA) je v zadnjih dveh letih prav tako zabeležila občutno rast posojil, obseg stanovanjskih posojil je v tem času povečala za štiri krat. Potrošniška posojila Slovenci tudi pri tej banki najemajo za povprečno 6 let, stanovanjska posojila s hipoteko pa za povprečno 21 let. V prvih dveh mesecih letos se je rast nekoliko upočasnila, marca, ko je začela veljati akcijska ponudba in so začeli z intenzivnejšim oglaševanjem, pa so prodali za 19 odstotkov več posojil kot v enake mesecu lani. V Novi ljubljanski banki mi na vprašanja niso odgovorili.

Problem ni v zadolževanju, saj imajo Slovenci še zmeraj manj kreditov kot državljani zahodnih članic EU, ampak v premoženju, ki ga imajo v rezervi, če se zgodi kaj nepredvidenega in kredita ne morejo več odplačevati s plačo, pokojnino in drugimi tekočimi prihodki. Podatki kažejo, da se Slovenci ne zadolžujejo le za nakup stanovanja in ne najemajo samo potrošniških posojil za nakup avta, nove sedežne garniture in podobno, ampak se jih vse več odloči najeti kredit za tvegane naložbe v tujini.

Mitja Gaspari, nekdanji guverner Banke Slovenije v nedavnem pogovoru za Dnevnikov Objektiv dejal: če ne bo prišlo do umiritve, predvsem skozi instrumente mikroekonomske kontrole na ravni posameznih bank, lahko pride do poslabšanja celotne gospodarske slike države. Z vstopom v evro območje Slovenija ne vodi več samostojno politike obrestnih mer, s čimer bi lahko znižali povpraševanje po posojilih.

Ob morebitnem močnem poslabšanju ekonomskih razmer v Evropi in drugje bi se v kratkem času zmanjšala vrednost premoženja, takrat pa ne bodo v težavah le posojilojemalci. Kreditojemalci in banke bi morali tudi upoštevati, da bodo obrestne mere gotovo višje kot v preteklosti. Banka Slovenije je prav tako že opozarjala, naj bodo ljudje previdni pri izbiri valute, banke pa bi jim morale predstaviti vse informacije, ne samo ugodnosti, tudi slabosti zadolževanja v različnih valutah.

V SKB ob Gasparijevih navedbah pojasnjujejo, da imajo kreditojemalci pri njih na voljo zavarovanje posojila prek zavarovalne police pri pogodbeni zavarovalnici, za vračilo posojila lahko jamči kreditno sposobni porok (pri stanovanjskih posojilih morata biti dva), posojilojemalec lahko zastavi nepremičnino, sredstva ali vrednostne papirje. Komitenti SKB lahko za obdobje do 3 let posojilo dobijo brez zavarovanja. Dodajajo še, da ponujajo posojila v evrih, le na posebno željo v švicarskih frankih

V BA-CA pravijo, da so pri odobravanju posojil vedno pozorni na prosilčevo kreditno sposobnost, preverjajo višino rednih dohodkov, ki pa so lahko iz različnih virov (plače, pokojnine, avtorski honorarji, rente, najemnine, ipd.). Ob ustrezni kreditni sposobnosti banka zahteva tudi ustrezno obliko zavarovanja kredita (hipoteko, poroštvo, zavarovanje pri zavarovalnici, depoziti, zastava vrednostnih papirjev in/ali drugo v dogovoru s stranko). Za zdaj še niso opazili, da bi se ljudje pri njih zadolževali za naložbe v tujini, razen za nakupe nepremičnin na Hrvaškem. »V BA-CA so kreditojemalci vedno opozorjeni na izbiro valute in na tveganja, ki so s tem povezana,« so mi sporočili. Dodali so, da obrestne mere v zadnjem času naraščajo, njihova ponudba pa je vezana na 12 mesečni EURIBOR.

Zveza potrošnikov Slovenije pa opozarja, da imajo posojilojemalci pravico do odstopa od pogodbe še pet dni po njenem podpisu, kadarkoli pa lahko predčasno odplačajo posojilo brez dodatnih stroškov, razen stroškov za izdelavo obračuna.

SKB in BA-CA temu ne oporekajo. »Kreditojemalec ima pravico odstopiti od pogodbe pred začetkom koriščenja kredita, najkasneje v petih dneh od dneva sklenitve kreditne pogodbe v obliki notarskega zapisa. Ravno tako banka dovoljuje kreditojemalcu možnost predčasnega poplačila kredita. Glede na to, da se stranka sama, že predhodno dodobra informira o vseh kreditnih elementih, do odstopov od pogodbe redko prihaja,« pravijo v SKB. To pa ne velja za poplačila. Statistika kaže, ugotavljajo v SKB, da se za predčasno poplačilo, predvsem zaradi večje kreditne sposobnosti za najem novega posojila, odloča čedalje več kreditojemalcev, predvsem tistih, ki odplačujejo in najemajo kratkoročne kredite. Nekaj je med njimi tudi tistih, ki z ugodnejšim novim poplačujejo star stanovanjski kredit. »Stroški poplačila / obračuna so zakonsko določeni in znašajo polovico stroškov odobritve kredita. Število primerov, kjer se banka mora poslužiti izterjave dolgov preko pristojnih sodišč, se v zadnjih dveh letih znižuje,« pravijo v SKB.

V BA-CA prav tako ugotavljajo, da se kreditojemalci redko odločijo za odstop od kreditne pogodbe, najpogosteje se za to odločijo, ker recimo pri stanovanjskih kreditih ne morejo pridobiti ustrezne dokumentacije za nepremičnino, ki je predmet zastave. Tudi pri tej banki se največ posojilojemalcev odloči predčasno poplačati manj ugoden star kredit z ugodnejšim novim. V tem primeru se banka lahko odpove stroškom izdelave obračuna predčasnega vračila. V BA-CA je delež posojil, kjer imajo posojilojemlaci težave z odplačevanjem zelo majhen. »V primeru nepredvidljivih težav, pa vselej sledimo načelu, da se skupaj s stranko dogovorimo in skupaj poiščemo optimalno rešitev. Veliko kreditov je zavarovanih pri zavarovalnici, kjer v primeru težav z odplačevanjem ravnamo v skladu s postopkom,« pravijo v BA-CA. Najemanje kreditov ni nič slabega.

Ko poslušam ljudi, pa vendarle ugotavljam, da preveč računajo na državo, ki jim bo pomagala, če bodo zabredli v težave. Precej živ je tudi še spomin na nekdanje jugoslovanske kredite, ki jih je pojedla hiperinflacija in so ljudje zanje na koncu odplačevali drobiž. Mislim, da so ti časi za vedno minili.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |