Čeprav to piše Mićo Mrkaić, je vendarle res
vojko, sobota, 14. april 2007Ni mi težko zapisati, da se - spet enkrat - strinjam z Mićom Mrkaićem. Ne glede vseh podrobnosti, glede osnovne misli, v bistvu dveh, pa vsekakor. Takole piše v današnji kolumni (v tiskanem Delu).
Če bi bili novinarji množično kritizirali nehigienično povezavo politike in gospodarstva, bi se bila ta bolj verjetno končala. Ker pa jim je vloga oblastnih sopotnikov zaradi pripadajočih ugodnosti ustrezala, v jedro slovenskega kolektivizma niso hoteli dregati. Zdaj pa imajo, kar so si skuhali. Hoteli so nacionalni interes, podpirali so domače tajkune, prepevali so o prekletstvu privatizacije in niso hoteli, da bi se gospodarstvo izmaknilo krempljem politike. Novinarje moti zgolj to, da zdaj delajo za drugega zvodnika, ne pa da so zaposleni v bordelu Slovenija. /…/ Drugi problem, zaradi katerega novinarje vse manj ljudi jemlje resno, je nizka raven njihove strokovnosti, ki veje iz skoraj vseh njihovih prispevkov. /…/ Novinarji, vprašajte se: zakaj se je tako malo ljudi zavzelo za vas, ko se vam je zgodilo ‘uravnoteženje’?
Neprijetni kritični rafali za ceh, ki je ‘po definiciji’ zaljubljen vase najmanj toliko kot akademski, vendar zaradi nekaterih Mrkaićevih ’slogovnih’ posebnosti ne kaže odmahniti z roko. Kakor sem nekje na razgledih napisal že v enem od komentarjev (pod prispevkom Histerično sproščena Slovenija), res je, (pretežni del) slovenskega novinarstva je sposoben predvsem neartikuliranega jamranja nad izgubo neopredeljene ali napačno razumljene avtonomije, sposoben se je ukvarjati malodane zgolj s svojim statusom domnevne žrtve, namesto strokovne in etične drže poskuša kapitalizirati ‘izgubljeno avtonomijo’. (O tem po svoje priča tudi današnji Objektiv.)
A niso bolj ali manj spretni/brutalni/neposredni politični prevzemi medijev tisto, kar je danes problem slovenskega novinarstva. Malo bolj zapleteno je: plen političnih prevzemov v zadnjih dveh letih je novinarstvo postalo prav zato, ker pred njimi bodisi ni bilo avtonomno bodisi je to avtonomijo razumelo ’samoupravno’. Zakaj ni bilo avtonomno, je najbrž vsaj v primeru RTVS približno jasno. Zakaj je avtonomijo razumelo ’samoupravno’, je razvidno iz lastniških knjig večine večjih tiskanih medijev in sestave nadzornih svetov do nekako leta 2002/2003. Ko se je to lastništvo v glavnih založniških hišah v malodane nekaj mesecih skoncentriralo.
Dramatičnosti te spremembe, ‘neprijetne’ same po sebi, še toliko bolj pa, ker novi lastniki praviloma niso imeli pojma o panogi, pa tudi zanimala jih ni preveč, novinarstvo ni bilo sposobno reflektirati. Predolgo je bilo samozaverovano in samozadovoljno, predolgo je ceh živel od dividende na vložek nekaj posameznikov s konca 80. in začetka 90. let, predolgo ni skrbelo za svoje znanje in predolgo mu je šlo tudi gmotno razmeroma dobro.
V trenutku lastniških sprememb in še bolj v trenutku političnih prevzemov so bili tako najbolj zanimivi ‘klasični’ mediji za ene in druge že precej manj ‘pomembni’, kot so zgledali. Vsi, novinarji, managerji, lastniki in politika, pa so povrh spregledali še tržni prodor novih medijev. Z malo pretiravanja bi se dalo reči, da so nezainteresirani diletanti (lastniki) in diletantski jurišniki (politika) zavzeli že precej izvotljeno medijsko lupino. Kapitalske in politične dobičke jim lahko ta lupina kratkoročno prinaša samo v simbiozi, posledice tega ‘izžemanja’ zadnjih ostankov družbene in tržne relevance ‘klasičnih’ medijev pa bodo kajpak dolgoročne.
Objavljeno pod mediji in splet, slovenija | 
| 
|
vojko, pravicen naslov bi bil: “Ker to pise MM, je seveda zopet res!”
Lep pozdrav,
Mico
Ne dvomim, da si razumel, da ironija v mojem naslovu leti na naslovnike tvoje kolumne. Od katerih marsikateri ne bo razumel ničesar.
Ce sklepam po svojih izkusnjah, bodo naslov vzeli kot potrditev tega, da MM skoraj nikoli nima prav :)) Saj ves kako se obravnava pisanje nekoga, ki ga ze ap priori ne marajo.
Sicer pa hvala za pohvalen komentar komentarja!
LP, MM
Hm … http://medijski.blog.siol.net/.....i-resnico/ …
Hehe, če bi Mićo po naključju ugotovil, da mu ni treba glih v vsakem tekstu omenjati svojih najbolj priljubljenih sovražnikov, pa bi bil že skoraj čisto kul.
vojko, imel si prav, res niso razumeli nicesar :))
LP, MM
Vojko in MM!
Če žal vse redkeje uživam v branju časopisov, pa se lahko hvala bogu včasih le nahranim v razgledih in njemu podobnih blogih. Strinjam se z obema in položaj tudi dobro razumem.
V 15 letih država ni dobila pravih lastnikov medijev, ni se uspel razviti vodstveniu kader oziroma vodilni managerji medijev, še vedno nimamo medijske politike, pozornost novinarjev pa je bila v tem času bolj usmerjena v pravice, denar in avtonomijo, namesto v razvoj in večji ugled poklica, k znanju in strokovnosti, ki je lahko edini predpogoj avtonomije.
če bi imeli strokovne in profesionalne novinarje, današnje porazne situacije ne bi bilo. Novinarji so oktobra 2004 stavkali zaradi svoje kolektivne pogodbe, zdaj pa si še govoriti ne upajo In politika ne bi mogla manipulirati z javnostjo, če pri tem ne bi sodelovali novinarji. Današnje tarnjanje in igranje žrtev ne bo pripeljalo nikamor. Novinarji si bodo morali svobodo izboriti sami. Najprej tako, da bomo sploh dobili prave novinarje, o katerih govorita.
@ mm
Morda ne boš verjel, khm, a razmeroma dobro poznam sceno in nobenega veselja nimam nad tem, da imam prav. Ker, kot tudi ti in denimo Branka, že vnaprej vem, kaj bo, ko se bo - in enkrat se bo - oblast zamenjala.
@ Branka
Me veseli, da ti razgledi lahko kaj ponudijo.
“če bi imeli strokovne in profesionalne novinarje, današnje porazne situacije ne bi bilo.”
Res je; ker je Danilo Slivnik znan po tem, da da veliko na argumente, stroko in profesionalnost.
Citata “Novinarji so oktobra 2004 stavkali zaradi svoje kolektivne pogodbe, zdaj pa si še govoriti ne upajo” in “Današnje tarnjanje in igranje žrtev ne bo pripeljalo nikamor” se pa ocitno izkljucujeta.
Aja, se tole:
“Drugi problem, zaradi katerega novinarje vse manj ljudi jemlje resno, je nizka raven njihove strokovnosti, ki veje iz skoraj vseh njihovih prispevkov” - ce besedo “novinar” zamenjamo z “doticni ekonomist” in celoten citat uporabimo v kontekstu debate o rakavih bolnikih, Metelkovi, elitni kulturi itd., dobimo resno avtobiografsko refleksijo.
Slovenija se očitno pripravlja na spremembe, če so celo naši dragi prijatelji iz Razgledov prevzeli retoriko SD.
Veselim se že bodočih naslovov.
“Mrkaič ima v primeru monetarnih vzrokov inflacije celo prav”,
“Mrkaič ima v primeru notarjev celo prav”,
“Mrkaič ima v primeru projektantov celo prav”,
“Mrkaič ima v primeru javnega zdravstva celo prav”…
Mićo ima seveda še kako prav, ko v zadnji kolumni komentira pisanje večine novinarjev na podlagi njihove slepe ideološke zaverovanosti v zadnjem desetletju in pol, odkar imamo v Sloveniji formalno demokracijo. Glede na tektonske pretrese na področju gospodarstva in na medijskem področju v dveh letih pol pod sedanjo vlado, bi lahko pričakovali, da bodo ne samo novinarji ampak večina povprečnih volilcev razumeli dve osnovni dejstvi.
Prvič, lastniška vloga države v gospodarstvu je zelo škodljiva in nacionalni interes je le krinka za črpanje privatnih rent s strani nekaterih privilegiranih posameznikov. Državna lstnina vedno (!) vodi k manjši učinkovitosti podjetij ter višjim cenam in slabši izbiri za potrošnike, hkrati pa daje ogromno možnosti za velike zlorabe, denimo za korupcijo, politična kadrovanja, klientelizem in nepotizem. In za politično obvladovanje medijev.
In drugič, medijska svoboda ni bila poteptana z Grimsovim zakonom o RTV. Ne, poteptana je bila z dopuščanjem in odobravanjem teptanja konkurenčnega prava v primeru Laško - Interbrew s strani večine novinarjev v glavnih slovenskih medijih. Ker fantom iz Laškega pristojni državni organi (Urad za varstvo konkurence - UVK) in pritisk javnosti niso preprečili prevzema Pivovarne Union, imamo danes opravka ne samo z laškim monopolom v industriji pijač, ampak tudi z njihovim obvladovanjem njihovih glavnih prodajnih poti ter za nameček še z močno omejeno medijsko svobodo in vladnim nadzorom največje časopisne hiše.
Toda, bojim se, da naši novinarji glede na njihove reakcije teh dveh lekcij še niso absolvirali. Očitno so potrebna dolga desetletja ali celo stoletja formalne demokracije in tržnega gospodarstva, da ljudem pride v kri, da je zavzemanje za prosto gospodarsko podbudo in prosto konkurenco eno in isto kot zavzemanje za osebne svoboščine, svobodo govora in pravno državo. Eno brez drugega ne more (učinkovito) delovati.
Joze, prekrasno povedano!!! Bojim pa se, da je tvoj strah upravicen, rabili bomo se veliko desetletij, preden bodo ljudje pri nas dojeli poanto tvojega zadnjega odstavka.
V kontekstu konkurenčnega prava še nisem slišal nobenega novinarja, ki bi imel kaj konkretnega za povedat o združitvi med ponudnikoma dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: Adriaticom in Vzajemno.
Ocenjujem, da je to najlažji case v zgodovini konkurenčnega prava Slovenije (čeprav ima precej hudo konkurenco) in da bo verjetno padel: Vzajemna ima več kot milijon klientov, Adriatic pa okrog 300 do 400 tisoč. Združena zdravstvena bi imela okrog 85 odstotni tržni delež. Gantar in Jaklič bosta seveda trdila, da je potrebno dopolnilno zdravstveno zavarovanje gledati kot del zavarovanj, kar pa je popoln idiotizem. Preprost konkurenčni test je zamenljivost povpraševanja. Me zanima kako bodo poskušali argumentirati: če je cena dopolnilnega zavarovanja višja, gredo potrošniki raje zavarovat stanovanje ali pa kupijo maxi kasko zavarovanje. Zadeva seveda ne bo zdržala, ampak ker ima Plahutnik rad svoj položaj, se lahko zgodi. Skratka, odličen test novinarske inteligence in etike se bo pokazal, ko
bosta Gantar in Jaklič napovedala nadaljnje korake združevanja.
Saso
Sašo, ne boš slišal nič relevantnega. Je bodisi prekomplicirano (čeprav se tebi zdi preprosto) bodisi ni interesa oziroma obstaja močan ‘protiinteres’ (lastnikov založniških hiš in uprav). Ne bi pa vendarle v tem kontekstu govoril o inteligenci novinarjev, raje o znanju; drži pa tista o njihovi etiki oziroma molčečem strinjanju/uklonitvi interesom, ki jih lastniki zasledujejo zunaj založništva.
Drugače rečeno, lastniki določenih časopisnih hiš niso zainteresirani za ‘neposredne’ dobičke (torej od založništva), pač pa za ‘posredne’ (torej je založništvo sredstvo za ustvarjanje dobičkov v njihovih - ne nujno sijajno stoječih - osnovnih dejavnostih). Mislim, da je to pomemben razlog za molk v zvezi z Vzajemno.
Zanimivo gledati, kako se neki istomisljeniki trepljajo po ramenih. Prav si povedal. Novinarji si ne zasluzijo avtonomije. Je tako rekel MM. Potem bo ze drzalo.
Bi lahko avtor prispevka otipljiveje povedal, v cem je bila sramotna okrogla miza v CD, kot trdi MM?
ti bom jaz povedal. Sramota, največja sramota je bila v tem, da so okroglo mizo organizirali skupaj; Mirovni inštitut: ki je najbolj fundametalistična in najbolj nestrpna organizacija v Sloveniji, katera je v bivši svoji politični in ekonomski odvisnosti prejemala celo državna (to je tudi moja sredstva) in Društvo novinarjev Slovenije (katerega sem do pred kratkim cenil)! Nisem še v demokratični Sloveniji opazil bolj nastrpne in fundamelistične “nevladne organizacije” kot je Mirovni (kako lepo zveni)inštitut) inštitut. Ime Mirovni inštitut, člani pa največji fundametilisti in nestrpneži v Sloveniji. Ko pa se jim je pridružilo še Društvo novinarjev Slovenije, mi je vse jasno, vsi so na isti inteluktualni stopnji, vseh je zelo malo in vsi razmišljajo enako. Torej, Mirovni inštituk (pobrali ste mi veliko žuljev denarja) in Društvo novinarjev Slovenije (vemo da vas je premalo, ampak to še ne opravičuje sredstev), kar v nove borbe, drugega vam ne preostane, pa tudi vsi ste (pijavke, paraziti)iz istega kartela.
Bine kot kaže ni bil na omizju v Cankarju, ne razume njegovega namena in je podoben površnim novinarjem. Raje lepi etikete kot bi se poglobil v stvar. Omizje Tehnologija obvladovanja medijev so pripravili novinarski sindikat in društvo ter Mirovni inštitut. S tem so poskušali pokazati, da je za iste cilje (demokratizacija medijev in večja profesionalnost novinarjev) možno združiti moči različnih akterjev. Prikazane so bile strokovne in konkretne tehnologije obvladovanja medijev,nekateri novinarji pa so končno spregovorili o praktičnih primerih. Glede na občinstvo, zlasti Danila Slivnika, je razprava verjetno zašla v nekaj, kar si organizatorji niso želeli - v tarnjanje o stiskah in žrtvah ubogih novinarjev. Kljub temu ga ocenjujem kot prelomen dogodek, kar priča tudi odziv javnosti. Tudi ti komentarji tukaj. Dokler novinarji molčijo in so neke vrste piarovci, prepisovalci izjav za javnost in orodje manipulacij, se tudi ne pogledajo v ogledalo, kdo so. Lažje je živeti z lažno solidarnostjo in igranjem žrtve.
Zdaj so končno pretrgali molk. To pomeni, da se tudi razgaljajo in ne bodo več mogli tiščati glavo v pesek, da niso zelo pomembni igralci pri političnem in ekonomskem obvladovanju medijev, dopuščanju nekonkurenčnosti, korupcije, pri zadovoljvenaju zgolj osebnih interesov takšnih in drugačnih oblastnikov. Čas je, da se lotijo svoje šibkosti in neznanja. Verjetno se bo tranzicija končala šele, ko se bodo novinarji vrnili v medije.
@ urban23
Najbrć ti je med branjem ušlo, glede česa se z Mićom Mrkaićem strinjam. Omizje v CD bi, denimo, sam označil za koristno.
“Očitno so potrebna dolga desetletja ali celo stoletja formalne demokracije in tržnega gospodarstva, da ljudem pride v kri, da je zavzemanje za prosto gospodarsko podbudo in prosto konkurenco eno in isto kot zavzemanje za osebne svoboščine, svobodo govora in pravno državo. Eno brez drugega ne more (učinkovito) delovati.”
Stiglitz je na primeru Etiopije tole tezo spodbil. Toda verjetno ima premalo mednarodnih objav, da bi ga lahko jemali resno.
Obstajati 2 vrsti novinarjev: tisti, ki jim je edini namen zapolniti prostor v časopisu pri čemer je vsebina sekundarnega pomena. Nagnjeni so k poenostavljanju, površnosti, jemanju stvari iz konteksta itd. Druga vrsta pa je enaka prvi, vendar pišejo naročene članke v interesu naročnikov proti nekomu drugemu. Govorim iz izkušenj. Skratka, gnisu nnajslabše sorte.
MM ima prav!
jaz se z Mrkaićem na veliko strinjam….brala njegove članke v Financah…čez poletje pa mi je v roke prišla tudi njegova knjiga To so bile svete krave….
človek ve o čem govori, vsak novinar pa ni specializiran za ‘njegovo’ področje….
se pa še jaz podpišem pod Jožetov komentar