Prejšnja vlada jo je odstavila, sedanja ji je omogočila vrnitev. Kdor jo pozna, pravzaprav ne bi smel biti  presenečen. Nekdanja predsednica uprave zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič svetuje državni upravi, kako skleniti zavarovanja. Kot predsednica uprave te iste zavarovalnice je skrbela, da bi zavarovanja prodala čim dražje, zdaj je na nasprotni strani, zato lahko uporabi vse finte, da v korist državne uprave in davkoplačevalcev kot posrednih plačnikov premije za čim manj denarja dobi čim boljša zavarovanja.

Seveda, če državna uprava to zna izkoristiti. Informacije, koliko naj bi Klemenčičeva prek svojega podjetja za svoje nasvete dobila, so skrivnost. Po mojem mnenju bi bilo prav, da bi znesek vlada objavila, saj gre za javni denar in imamo davkoplačevalci pravico vedeti, kako je porabljen. Šele v tem primeru bi lahko rekla, da je sedanja vlada res prekinila tradicijo prejšnjih, ki niso objavile niti, kako so izbirale zavarovalnice niti, koliko so za zavarovanja javne uprave plačale. Prav tako me zanima, zakaj vlada tudi podjetja za svetovanje ni izbrala na javnem razpisu. S čim jo je Klemenčičeva prepričala v primerjavi s z morebitnimi konkurenti.

Nada Klemenčič je Triglav vodila v najtežjih časih. Drugače kot banke zavarovalnic nismo sanirali davkoplačevalci, ampak so se morali njihovi šefi znajti sami. V glavnem so bili pri tem uspešni, saj je propadla le ena zavarovalnica, in sicer nekdanja zavarovalnica Dunav v Sloveniji, ki se je preimenovala v Ljubljansko zavarovalnico. Druge so preživele, čeprav so ob propadanju industrijskih gigantov ostale brez precejšnjih zneskov premij. Triglav je bil pri tem v prednosti, ker je Klemenčičeva ob razpadu nekdanje zavarovalne skupnosti Triglav na Zavarovalnico Triglav, Zavarovalnico Maribor, Zavarovalnico Tilia in Zavarovalnico Adriatic obdržala tako rekoč vse rezervacije v Triglavu. Zaradi tega je bil Triglav edini, ki je imel premoženje za lastninjenje.

V prvi različici zakona o zavarovalnicah je bil tudi del o lastninjenju, ki je bil podoben kot za druga podjetja v družbeni lasti, a so politiki v državnem zboru ta del izločili in se odločili, da je treba za lastninjenje pripraviti poseben zakon. Klemenčičeva in še nekateri, ki so ji bili blizu, so to izkoristili in postali po zelo ugodni ceni pomembni lastniki Triglava. To so še zdaj. Dokler so bili z vlado usklajeni, to ni bilo problematično. Ko pa se je Klemenčičeva sprla s politiki, ki so bili takrat na oblasti, zlasti z Antonom Ropom, so začele prihajati v javnost informacije o ogromnih nagradah in oškodovanju družbenega premoženja, potem pa je bila leta 2002 odstavljena. Namesto nje je takratna vlada imenovala na čelo Triglava zvestega člana LDS Jožeta Leniča.

Klemenčičeva je po razrešitvi z mesta predsednice uprave Triglava stopila v ozadje, zgodbe o njenem domnevnem oškodovanju družbenega premoženja in kazenskih ovadbah so potihnile, pravnomočno ji niso dokazali (še) ničesar. Njena ‘posredna rehabilitacija’ pa je vendarle presenetljiva, saj je bila za vodilni stranki sedanje vladne koalicije v časih njunega opozicijskega grmenja eden od ‘vzorčnih primerov’ ti. nomenklaturnih direktorjev.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |