Janez Potočnik - zvezda prestopnega roka
vojko, ponedeljek, 9. april 2007Denimo, da sem Janez Potočnik, evropski komisar, ki mu leta 2009 preteče mandat. Leta 1990 me ‘še ni bilo’, prav tako ne leta 1995. Leta 2000 je zame vedelo komaj kaj prida Slovencev, čeprav sem bil vodja ožje pogajalske skupine za vstop v EU. Potem sem postal minister za evropske integracije, dovolj dolgo, da so malodane vsi slišali zame, dobili dober vtis in moje ime povezali z Evropo. Z nečim drugačnim, boljšim, novim …
Ker sem Janez Potočnik, nisem obremenjen z nobeno politično hipoteko, stranko ali ideologijo. Ne zgledam kot Borut Pahor, a še zdaleč tudi tako afektiran nisem. Kar povem, četudi sredi noči, ima najmanj trikrat več vsebine kot tisto, kar pove Matej Lahovnik. Gledam prijazno in delujem umirjeno, česar Jelku Kacinu še tistih nekaj preostalih političnih sopotnikov ne pripisuje več. Čeprav so moje svetovnonazorske korenine drugačne, je pravzaprav to vsa moja izbira, če bi se odločil, prihodnje leto ali leta 2012, vstopiti v slovensko politiko na velika vrata. SDS, NSi in SLS imajo ’svoje kadre’, DeSUS in SNS ne prideta v poštev iz vrste drugih razlogov.
SD? Hm, za njo se, Pahorju navkljub, še vedno vleče senca polpreteklosti. Ampak, nemara je še pomembneje, da si je v zadnjem času nabrala preveč namišljenih veličin. In si jih verjetno nekaj še bo. Njih voditi je nemogoče, usklajevati prezahtevno. Ne gre jim za vsebino, gre jim zgolj za tehniko osvojitve in ohranitve oblasti. In potem je tu še sam Pahor, ‘človek-program’. Če gre sam na državnozborske volitve, me potrebuje zgolj za ‘dodatno violino’, če gre na predsedniške, me bodo samoljubneži z dolgo politično kilometražo in vplivnimi zavezniki na terenu znotraj stranke nenehno spodnašali. Na drugi strani je SD trenutno videti kot predestinirana za zmago na volitvah leta 2008. Pravzaprav zame malo prezgodaj. Ne, SD ni videti obetavna izbira.
Zares ali kakor koli že se bo imenovala ta stranka? Na prvi pogled OK, nima zgodovine, s sijajnimi možnosti, da se uveljavi kot nova, neobremenjena politična sila. A to, da jo mediji povezujejo zlasti z Gregorjem Golobičem, da jo je on napovedal in da on večkrat nastopa v njenem imenu kot Lahovnik ali Gantar, nikakor ni dobro. Če to počnejo že mediji, s kakšnim veseljem bodo to počeli šele politični tekmeci. Kako je že dejal Slavoj Žižek? Da je Golobič Stalin ali nekaj podobnega. Pravzaprav vseeno, kaj je res rekel, tako bo spet ‘citiran’. Pa kadrovska politika in vse drugo, zaradi česar je LDS leta 2004 izgubila volitve in je neločljivo povezano z Golobičevim imenom. Morda neutemeljeno, a ni dvoma, da je ime ‘kontaminirano’, vso predvolilno kampanjo se mi pa tudi ne ljubi razlagati, da z njim nimam nič. Povrh nima Zares nobene terenske infrastrukture, nobene organizacije; če oblikovanje te prepustim Golobiču, sem prišel z dežja pod kap, če se s tem ukvarjam sam, mi bo zmanjkalo časa za vsebinske zadeve. Če dobro pomislim, je Zares verjetno dobra izbira le na prvi pogled.
LDS? Stranka je razbita, demoralizirana, z uničeno ‘blagovno znamko’ in praktično brez vrhunskega kadra. Od nje nihče zunaj in znotraj ne pričakuje ničesar več, celo to ni gotovo, da lahko pride v državni zbor. Je pa, še vedno, močna na terenu, in osvobojena malodane vseh, razen Kacina, ki bi lahko pomenili hipoteko. Če bi mi uspelo sestaviti novo moštvo, bi bila to po imenu še vedno LDS, a ji nihče več ne bi mogel pripisovati grehov ’stare LDS’. Anton Rop je v SD, Golobič v Zares, Janeza Drnovška ni mogoče jemati resno, za Milana Kučana pa, če že je katera, LDS gotovo ni stranka, ki bi ga zdaj zanimala. Videti je kot mission impossible, a morda le na prvi pogled. Če bi se je lotil, mi lahko to prinese še dodatne simpatije. Gotovo pa je, da leta 2008 z njo ne bi mogel narediti čudeža. Česar pa tudi ne bi nihče pričakoval. Edino v primeru, da pogrnem z LDS, ne bom luzer; če mi ne uspe z Zares ali SD, pa sem to zanesljivo. Nenavadno, a v prid LDS je kar nekaj dejstev.
Kajpak, nisem Janez Potočnik in ne morem vedeti, kako razmišlja in še manj, kako se bo odločil. Da je v tem prestopnem roku najbolj zaželen in iskan igralec, pa vem zanesljivo.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
Zanimiva špekulacija. JP je verjetno trenutno lahko edini znanitelj drugačne Slovenije. Manj obremenjene. Bolj načelne. Rabimo. Vendar še ni čas. Osamosvojitelji in tranzicijski junaki se morajo do konca izpeti. Za njimi je praznina. Naj kar čaka, je najbolj zanj in za Slovenijo. Tudi bolj verodostojno, saj je večkrat rekel, da hoče ostati do konca mandata v Bruslju. Tako tudi nisem prepričan, da je trenutna vključitev v LDS dobra rešitev. Vključitev v katerokoli opcijo danes je slaba poteza. Tako kot če bi NBAjevec prišel igrat za Helios Domžale zato, ker nima potrjene pogodbe v prihodnje… Sicer pa, vse to so verjetno zgolj zanimive vedeževalske prognoze. Ne predstavljam se, da bi se JP pogovarjal s Pahorjem, Lahkovnikom, morda s Kacinom, ker so ga ti nekoč poslali v Bruselj. Ali pa je politika bolj pritlehna, ko si mi smrtniki zamišljamo?
JP je najboljsi igralec namiznega fuzbala, kar sem jih videl v zivljenju! Ko je kak petek prisel na obisk v SVR, ko so punce organizirale turnirje, je zmagoval celo tako, da je igral sam in to z eno roko! Ko je UMAR pred nekaj leti slavil visok jubilej, je JP, kot nekdanji direktor, vzel mikrofon in zapel “Belo snezinko”, pa se kaksno domaco, se mi zdi. Clovek je rojen za politika, saj je zelo “ljudski”, strokovnjak pa je itak. Zato ne razumem, Vojko, zakaj naj bi se pridruzeval kateri koli stranki? Je namrec tudi dokajsen tradicionalist in stavi na kadre, ki ne samo, da so dobri, marvec da so mu tudi blizu; v skupini za pogajanja z EU je imel kar nekaj preverjenih kadrov iz nekdanjega “Urada za plan”. Torej; strokovno ekipo mu ne bo tezko sestaviti, saj jo v bistvu ze ima - razporejeno znotraj drzavne uprave in deloma tudi v zasebnem sektorju. Cesar pa nima, je mreza na terenu. Seveda je vprasanje, koliko je ta mreza zares potrebna neki novi “stranki strokovnjakov”, ki zeli priti v parlament. Vsekakor je JP edini, ki ima potencial, da postane vodja neke nove stranke.
Zakaj naj bi se pridruževal? Na ’splošni ravni’ je vprašanje umestno, Andrej. Ni JP tisti, ki bi se mu moralo muditi v katero koli stranko, kljub ambicijam, izteku mandata v Bruslju in ponudbam, ki jih dobiva od strank.
Na ‘konkretni ravni’ pa deloma sam daješ odgovor - ker nima mreže na terenu. Brez te se navzlic še tako strokovni ekipi in dobremu programu volitev ne da dobiti, priti v parlament je premalo.
JP zelo dobro ve, pod kakšnimi pogoji lahko uspe. Dokler ti pogoji ne bodo izpolnjeni, bo čakal.
Vsaj en razlog vidim za to, da JP ustanovi kar svojo lastno stranko zmernega napredka, če že drugače ne gre: imel bo zborček, ki mu bo pomagal prepevati Belo snežinko. Ki pada …
zabavno: skoraj buridanovska dilema… kar zadeva mojo malenkost priporočam zgodbo o Preroku in Rimljanih iz ovitka stare Močnikove knjige Beseda besedo. lp
Zabavno, Vojko… Sem se pa po dolgem času nasmejala čisto nedolžni politični špekulaciji. Zakaj že nisi Janez Potočnik?
Bolj berem, manj se mi zdi stvar nedolžna…
Domnevam, GregorGolobič, da misliš na tekst o Galcu, ki pride v rimski tabor in trdi, da je prerok. Centurion ga preveri s kockama, katerih seštevek pik mora napovedati ta, ki trdi, da je prerok. Napove jih sedem, sedem jih pade in Galca, ki je trdil, da je prerok, križajo.
Če je bil prerok, zakaj se ni zlagal: vedel je, da bo padlo sedem, rekel bi karkoli drugega in … In nič, centurion bi rekel, seveda si vedel, da bo sedem in nalašč rekel nekaj drugega; to dokazuje, da si prerok, zato na križ s tabo!
Če Galec ni bil prerok, ni mogel vedeti, koliko bosta pokazali kocki, a je vendarle zadel pravo in s tem centurionu dokazal, da je prerok, čeprav v resnici ni bil. A tudi, če ne bi zadel … centurion bi rekel, seveda si vedel … glej zgoraj.
Skratka, karkoli že bi povedal Galec, izmazati se ne bi mogel. Lahko bi povedal karkoli, centurion bi vsekakor bil prepričan, da je prerok, ki ga velja križati.
A poanto zgodbe vidim drugje: če je Galec res bil prerok, zakaj se je potem prikazal v rimskem taboru in to glasno izjavljal? Kot prerok bi vendarle moral vedeti, kaj ga čaka v primeru kakršnega koli odgovora.
Brez Močnika (na kratko povzetega) rečeno: kdor ve, da je prerok, naj se izogiba rimskih taborov. Kot prerok mora vedeti, da ne more dokazati, da ni prerok, kajti pomembno je le, ali si centurion misli, da je prerok. Zato se s prerokom, ki gre prostovoljno v rimski tabor, brez velikega tveganja ni mogoče družiti. Pa tudi s tistim ne, ki ni prerok, a se vedno znova vrača v rimski tabor in napoveduje to in ono, kar se potem zgodi ali pa ne, zaradi česar ga neuki ljudje začnejo imeti za preroka, centurion pa ga bo prej ali slej preizkusil s kockami.
Vsi, ki mislite, da je možno stranko postaviti samo na državni ravni brez mreže na terenu, se krepko motite. To je zmotna ideja Gregorja Golobiča, ki je imel srečo, da je v senci Ljubljenega vodje lahko naredil marsikaj mimo lokalne mreže. Kaj se je stranko zgodilo potem, ko je Ljubljeni vodja odšel, vsi vemo… Pa ne zato, ker je lokalna mreža - sita napihnjenih “republikancev” - naivno ustoličila Kacina! Strinjam se s trditvijo, da je trenutno Kacin (skoraj še) edini moteči element v sicer dokaj očiščeni stranki s še vedno dobro delujočo mrežo na terenu. Teren v večini primerov ni podprl napihnjencev, ki so odšli v SD in kratkohlačnega profesorja strokovnega utemeljitelja spornih prevzemov, ki se je dal nategniti vsemogočnemu Gregorju Golobiču. Verjetno bo moral prehodno zastavo zopet prevzeti Jože Školč in pripeljati Janeza Potočnika iz Bruslja, podobno kot je to pred časom že naredil z Janezom Drnovškom. To, da bo zopet Janez in da bo prišel namesto iz Beograda iz Bruslja, je pa prav gotovo le golo naključje. Ni pa naključje, da je Školč še vedno v LDS. Morda bo nekoč še novi Kučan.
@vojko
Ja, to je ta zgodba, a poanta je v vsakem primeru ista: nedolžnost je vedno že izgubljena, kot zaključuje Močnik; dokaz je možen le na križu… Nemo propheta in partia. To bolj mimogrede; sicer pa ljudje v resnici sprejemajo odločitve brez buridanovske tehtnice.
@janez
“Vsi, ki mislite, da je možno stranko postaviti samo na državni ravni brez mreže na terenu, se krepko motite. To je zmotna ideja Gregorja Golobiča, ki je imel srečo, da je v senci Ljubljenega vodje lahko naredil marsikaj mimo lokalne mreže.”
Ne vem, na podlagi česa mi pripisujete takšne ideje (če odmislim motive insidersko obarvanih zmerjaških izpadov v nadaljevanju, ko kvalificirate druge). Ne le, da mi ni bilo treba nič početi mimo lokalne mreže LDS - to mrežo sem namreč postavil. Zato tudi lahko mirno relativiziram (ne pa izničujem) pomen tovrstnih strankarskih terenskih mrež, ki jih v core tekstu omenja tudi vojko. BTW, ko že govorimo o zmotnih idejah, mednje gotovo sodi tudi, da naj bi Drnovška pripeljal Školč.
Ej, tole je pa zanimivo, namreč da tega teksta, objavljenega tudi na Financah, noben večji medij ni vzel za iztočnico in Potočnika kaj vprašal. Ali pa Janez ni hotel govoriti? Pahor išče ljudi, Lahovnik oziroma Golobič tudi, LDS, kolikor je je ostalo, išče predsednika … Okrog komisarja se najbrž res nekaj plete.
Moja domneva, o tem, kaj se dogaja v zakulisju. Zaresniki so vprašali Potočnika, če bi bil njihov virtualni šef. To vzpodbudi LDS, da odstopijo Kacina. Mogoče je ta odstopil tudi na pobudo Potočnika. Sedaj bo prevzel nekdo, ki bo zgolj most do Potočnika čez leto, dve, ali tri. Zaresniki po volitvah prestopijo nazaj v LDS. Slednja se ohrani na tretjem mestu, vendar začne rasti v zmedi, ki jo bo počela velika koalicija. Ljudje se naveličajo Janše in spregledajo Pahorja. Vse je pripravljeno za prihoda Potočnika. Naslednje volitve so dobljene prepričljivo, saj združi tako leve, srednje in desne v prvo post osamosvojitveno vlado. Prihod mlado ekonomistov in evrokratov na oblast. Na koncu drugega mandata (2016), Slovenija postane normalna država, vendar v protestih zaradi resnih reform in sprememb. Znanstvena fantastika? Kdo ve. Napovedovati prihodnost je nehvaležno zanimivo dejanje…
No, danes se je JP vendarle pojavil na eni od televizij. In zanikal, da se pogovarja - z LDS.
Moram reči, da mu ne verjamem. Gregor je potrdil razgovore, torej so potekale v različne smeri zagotovo. Ja tudi ikone niso več to kar so bile nekoč. Vsi smo krvavi pod kože. Nobody is perfect…