Janševi bruseljski cveki
darja, petek, 6. april 2007Na učitelja iz šole se spomnim, ko opazujem, kako predsednik slovenske vlade Janez Janša noče in noče narediti nalog, ki so mu jih naložili v Bruslju. Še več, z afero Sova je, kakor zgleda, posegel na področje, kjer je Evropska unija kot skupnost vrednot in svoboščin še posebej občutljiva.
Naj se vrnem k mojemu učitelju. Čeprav se je vselej, ko te je zalotil pri neznanju, razjezil, ti ni takoj zabil cveka. V redovalnico je najprej naredil komaj vidno piko, kar je pomenilo, da se moraš do naslednje ure snov naučiti, ker te bo gotovo spet vprašal. Če opozorila nisi vzel resno, je pika postala že dobro opazna, bolj kot si z učenjem odlašal, bolj je rasla. Tik pred konferenco, ko te je moral oceniti, je bila vidna že “z letala”, pa tudi več kot uboge dvojke nisi več mogel dobiti, četudi si se naučil za petico. Seveda so največje črne pike dobivali najslabši in najbolj poredni učenci. Učitelj je namreč zelo dobro vedel, kdo se res težko uči in kdo je len, kdo je objesten in ga z neznanjem jezi. Temu ustrezno je tudi spraševal.
Janez Janša, predsednik vlade najbolj pridne in neproblematične nove članice, je za Bruselj že postal slab in objesten učenec. Zamenjati mu je uspelo le kmetijsko ministrico, ki se je že lani sama ponujala, da bi rada odšla. Da bo za zunanjega ministra Dimitrija Rupla zelo kmalu fasal cvek, sta Janši dala jasno vedeti evropski komisar za širitev Olli Rehn in predsednik evropskega parlamenta Hans-Gerd Pöttering z izjavama, da podpirata arbitražo o meji s Hrvaško. To je v diplomatskem jeziku pomenilo, da Rupel ni opravil svoje naloge in da imajo v Bruslju dovolj slonovske diplomacije, jamranja in pritožb o nekredibilnih Hrvatih. Evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu je na odboru za zunanje zadeve kasneje še uspelo doseči, da je bila arbitraža začasno umaknjena iz poročila, vendar Rehnove in Pötteringove izjave še veljajo. To pomeni, da bodo ne glede na to, kaj bo na koncu glasovanja v evropskem parlamentu pisalo v poročilu o Hrvaški, postale stališče evropskih institucij, če se Janša ne bo naučil za dvojko. S črno piko, ki se vidi z letala, višje ocene ne more več dobiti.
Ker se je namesto finančnemu ministru Andreju Bajuku odpovedal guvernerju Banke Slovenije Mitji Gaspariju, je Janša v začetku leta že fasal cvek. Kdo bi utegnil reči, da to ne more biti res, saj je Bajuk lanski dosežkar leta, pred tem je bil finančni minister leta. To je res, ampak to ni bilo priznanje njemu, ampak sporočilo Janši, da bi moral obdržati Gasparija in uspešno uvedbo evra izkoristiti za časten umik Bajuka. Nedavna poročila z opozorili o dolgoročni ogroženosti javnih financ so zadnje svarilo Janši, preden mu bo Bruselj zabil še drugi cvek.
V Bruslju si tudi ne predstavljajo, da bi seje sveta za pravosodje vodil slovenski pravosodni minister Lovro Šturm. Tudi za zamenjavo prometnega ministra Janeza Božiča ima Janša vse manj časa. Če se do junija ne bo zgodilo nič, bodo po počitnicah iz prestolnice evrokracije za področja, ki jih vodijo kritični ministri, začele prihajati odločbe o neizpolnjevanju evropske zakonodaje. Uradniki jih ne bodo smeli več zgolj premeščati na dno kupa, ampak jih bodo morali začeti obravnavati prednostno, s pristojnimi v Ljubljani se ne bodo pogajali o odpravi kršitev, ampak bodo takoj pisali odločbe. Leto dni je lahko povsem dovolj, da sodišče evropskih skupnosti državi dosodi milijonsko globo.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
“Leto dni je lahko povsem dovolj, da sodišče evropskih skupnosti državi dosodi milijonsko globo.”
Ugibajmo, kriva bo prejšnja vlada!
Slovenska Birokratska Mentaliteta Inc. unlimited
Kako jo spoznati?
V svojih lamentiranjih se obvezno sklicuje na višjo avtoriteto, pri čemer si ne dovoli niti za trenutek pomisliti, da bi bilo z avtoriteto lahko karkoli narobe (vprašanje legitimnosti), ali bognedaj, da bi se njihova avtoriteta slučajno kdaj lahko celo zmotila. Za slovenske birokrte je hierarhično predpostavljeni birokrat bog i batina.
Slovenski birokrat, čeprav v delovnem razmerju v evrokraturi, se slovenskemu birokratu primerno do vse uboge bebave javnosti obnaša kot, da je požrl vso pamet tega sveta.
Bojim se, da nisi edina, ki ve kaj in kako zgledajo hodniki evropskih političnih in pravnih institucij.
Kajti:
Kljub temu, da je EU supranacionalna mednarodna organizacija sui generis na katero je prenešenih precej tipičnih državnostno suverenostnih pristojnosti, pa načelo suverenosti držav članic še vedno velja. V diplomatskih odnosih pa sploh (bruseljske institucije zato državam članicam ne podeljujejo cevkov zaradi nesimpatičnosti, nezadovoljstva nad izborom ali neizborom).
Širitev je tipični politični mednarodni proces kjer se na pogajalski mizi znajdejo različni interesi, lobiranja, popuščanja in pritiski. Odobritev pristopa novih članic je še vedno stvar nacionalnih parlamentov držav članic in ne stvar diktature kogarkoli iz Bruslja. V tej igri pravila postavljajo države članice in ne evropske institucije.
Sicer drži, da sodišče evropskih skupnosti lahko izreče milijonsko globo, drži pa tudi, da je to do danes v petesetih letih storilo natančno trikrat.
Za neizpolnjevanje evropske zakonodaje je država članica (generični pojem) največkrat tožena zaradi NEPRAVOČASNEGA sprejemanja prilagoditvenih zakonov. Zamuda pa ni nujno, vedno in samo krivda aktualne vlade.
Summa summarum tega članka:
Samopostavljanje na pediestal višje in nezmotljive avtoritete, žuganje s prstom in klicanje božje kazni nad vse, predvsem politične nasprotnike, ter seveda prikladno posploševanje dejstev.
Ljudje s hrbtenico ne potrebujejo višje avtoritete za svoja razmišljanja.
Sodbo, ali je posploševanje problem, ki izvira iz avtoričinega slabega poznavanja dela, pristojnosti in hodnikov evropskih institucij, ali iz čiste kulturnobojevniške mržnje do neke politične opcije v katerem je dovoljeno vsako sredstvo, naj bo še tako za lase privlečeno, seveda prepuščam bralcem teh vrstic.
Tale kritika je le malo prehuda. Ko nekdo očita z žuganjem in nepoznavanjem sproducira enak učinek, kot ga je sam kritiziral. Se strinjam, da Bruselj ni vrednota per se, ampak zakaj pisoči ljudje ne bi smeli videti napačnega ravnanja oblastnikov in to zapisati, pa ne vem. Zakaj bi morala vsaka, ja, pogosto tudi nedovolj izdelana, ali ne dovolj popolna kritika, biti takoj obtožena neznanja in političnega pedigreja, pa tudi ne vem. Prava antidemokratična manira. Če se ne strinjaš, povej, da je vlada odlična, da imamo opravilno najbolj sposobnega zunanjega ministra, ki ve več, kot mi vsi skupaj, ter se da bomo šele takrat ko mu bomo odkrivali spomenik zavedali njegove veličine. Da nekateri naši ministri v Bruslju veljajo za nesposobne je dejstvo, o katerem je pisal celo Economist. Ne bodimo srbi in ne zganjamo teorij zarot in podobnih neumnosti, vsakič ko nam kdo pokaže ogledalo. Dejstvo je, da imajo nekateri na oblasti resne težave z mednarodnimi odnosi. Najbolj kritičen primer je sicer odšel, vendar jih še precej ostaja. In preden bom obtožen neznanja in političnega zornega kota, naj povem, da prejšnja vlada ni bila bistveno boljša, ter da so evropski vrhovi imeli podobne pomisleke kot jih imajo danes.
Ej, pa seveda imamo nesposobne ministre. Tako kot vse ostale drzave. In tako kot ima EU nesposobne komisarje. Economist jih ima vsaj 5 v vsaki stevilki.
Ne glede na to, kaksne politicne preference imamo, je jasno da je Jansa ravnal politicno pametno. Njegovi koaliciji ne prinasata tock EU ali Gaspari. Prinasa pa mu tocke Bajuk z NSi. In vse dokler je predsednik NSi, ostaja v vladi.
Mislim, da je to normalno in misliti karkoli drugega je wishful thinking.