Z nakupovalnim vozičkom okrog sveta
vojko, četrtek, 5. april 2007Ste se že kdaj vprašali, koliko kilometrov ima za seboj običajna tedenska ‘fasunga’? Ja, tisto, kar enkrat na teden naložite v nakupovalni voziček, plačate, preložite v avto, odpeljete domov, pospravite v hladilnik, omarice in predale ter nato v nekaj dneh pojeste, popijete in/ali odnesete v smeti. No, po včerajšnjem izletu te vrste v enega izmed nakupovališč, nič posebnega, nobenih trajnih dobrin, na pol prazen voziček, račun za nekih 140 evrov, sem pripeljano zložil na mizo, vsaki od stvari preveril poreklo, dodal kilometre, vnesel v preglednico, dodal obrazce in dobil številko.
Številko in hkrati izhodišče za izračun cene tistega, čemur je Ricardo rekel primerjalni stroški, danes pa se imenuje primerjalna prednost. 17.490 kilometrov. Kar je bilo včeraj v mojem nakupovalnem vozičku, je naredilo skoraj polovico poti okrog Zemlje.

Na kratko o metodologiji:
- glede na made in … sem vzel določeno mesto, ne najbolj oddaljeno od Slovenije (v Franciji recimo Lyon, v Grčiji Solun, v Italiji Firence, v Avstriji Salzburg, v Nemčiji Stuttgart, v Španiji Barcelono, za slovenske izdelke pa, da so od kraja ‘nastanka’ do trgovine prepotovali ‘povprečno’ razdaljo 40 km)
- razdalje Ljubljana - omenjena mesta sem pobral iz načrtovalca poti na http://www.de.map24.com/
- razdaljo do izbranega mesta sem pomnožil s številom izdelkov iz te države
- kupoval sem, naključno, v trgovini, ki ima v primerjavi s kakšno drugo verjetno razmeroma več izdelkov iz bolj oddaljenih držav
Kajpak, lahko bi kupil krompir, ki ne bi prišel iz Francije. Za verjetno zanemarljivo razliko v ceni in kakovosti. Tudi testenine ali olje. Vendar ne gre za to, ti izdelki namreč so na policah, ker jih dovolj veliko število ljudi kupuje. In dokler jih bo, se bodo tudi prevažali. Kot bavarski krompir, ki ga čez Brenner vozijo lupit v Italijo, od tam pa spet nazaj v nemško tovarno zamrznjega pomfrija.
Primerjalna prednost ima svojo ceno. Dolgoročno smo vsi mrtvi, kratkoročno pa se veselim vseh zim brez snega, ki me čakajo do konca življenja.
Objavljeno pod opilki |
|
|





Ce bi kupoval pri Fructalu, bi lahko sel le do Ajdovscine
Aja, pa pozabil si pristeti se cigarete
Cigarete, bučko, se kupujejo v trafiki in jih ni v nakupovalnem vozičku. Pridejo pa prav za živce, kajpak, če ti, recimo, kdo ne napiše, kar je obljubil.
Kul, tole, počasi bo treba začeti misliti na takšne stvari.