»Dokončanje šentviškega predora se vse bolj odmika, ker med drugim še ni jasno, ali bo imel predor polno priključevanje s Celovške ceste. Poleg tega vse bolj narašča tudi njegova cena, še vedno pa se nadaljujejo zapleti z izbiro izvajalca elektroinštalacijskih del, o katerem bo do sredine aprila odločila državna revizijska komisija,« berem na spletni strani javne RTV.

Predori so nepredvidljivi. Rekordno drag je bil predor Golovec, kjer je izvajalcu SCT uspelo pobrati milijone takratnih tolarjev za dodatna dela, ki so menda bila nepredvidljiva. Na Darsu so takrat priznavali, da so teren pred začetkom gradnje slabo analizirali. Denarja so v tistem času imeli še precej več, kot so ga lahko porabili, zaradi tega se niti posebej trudili niso, da bi varčevali. Trojane so gradili Italijani. Tam so teren že bolje preiskali, nenazadnje tudi zaradi tega, ker je bil izvajalec tujec, nekaj pa so se tudi naučili od Golovca. Kljub temu so imeli težave, o poplačilu dodatnih del se še pogajajo, vmes je posegel celo nekdanji nadškof Franc Rode. Kljub temu podražitev trojanskega predora niti približno ni dosegla podražitve predora Golovec.

Predor pod šentviškim hribom spet gradi domači izvajalec. Zanimivo, da bo tudi ta predor, kot kaže, spet precej dražji, kot so sprva predvidevali. Njegova podražitev me vse bolj spominja na Golovec. Naveza Dars-SCT očitno še zmeraj deluje. Berem, da je v šentviškem predoru problem tudi elektrostrojna oprema (vgradnja naprav, ki so potrebne za razsvetljavo, signalizacijo, alarmne naprave…). Enako je bilo pri Trojanah. Ne vem, ali gre za istega izvajalca.

Dejstvo je, da je vsaj do zdaj elektroinštalacijska dela opravljalo večinoma eno in isto podjetje, ne glede na težave, ki jih ima Dars z njim. Prav tako je dejstvo, da se domača gradbena podjetja izmenično prijavljajo na Darsove razpise. Če je SCT glavni izvajalec, je Primorje podizvajalec, če je Primorje glavni izvajalec, je SCT podizvajalec.

Evropska komisija je pred tedni oglobila kartel podjetij, ki so se po enakem sistemu prijavljala na razpise za gradnjo in vzdrževanje dvigal in tekočih stopnic. Ugotovila je, da posla ni dobil najboljši, ampak tisti, ki je bil na vrsti. Ravnokar je odkrila prepovedani kartel podjetij na področju opremljanja kopalnic, ki menda deluje v šestih državah članicah. Slovenski trg je premajhen, da bi se z njegovimi karteli ukvarjala evropska komisija. To je v pristojnosti slovenskega urada za varstvo konkurence. Ta pa se raje ukvarja s takšnimi zadevami, kot so cene burekov v Ljubljani.

Objavljeno pod slovenija | | |