http://razgledi.net/blog/2007/04/02/pisma-iz-iraka-the-war-in-the-words-of-the-dead/ družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave Thu, 21 Aug 2008 20:33:04 +0000 http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1 http://razgledi.net/blog/2007/04/02/pisma-iz-iraka-the-war-in-the-words-of-the-dead/#comment-753 vojko Mon, 02 Apr 2007 18:54:53 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/04/02/pisma-iz-iraka-the-war-in-the-words-of-the-dead/#comment-753 Pravzaprav sem te razumel že brez tega, Andrej. Tudi zato, ker sem to zgodbo slišal s še nekaterimi podrobnostmi. Ker sem se po njej in nizu podobnih, ki mi jih je povedal Željko ali sem jih slišal od drugih 'srečno preživelih', vsakokrat vprašal, s čim sem si zaslužil to prekleto srečo, da mi v takšnih zgodbah doslej ni bilo treba nastopati. Tako pritlikave so te naše 'velike zgodbe' v primerjavi s temi, hrvaškimi, bosanskimi, srbskimi, kosovskimi, makedonskimi ... čečenskimi, gruzijskimi, armenskimi, kurdskimi ... iraškimi, afganistanskimi. Kajpak, za nas so velike, velike prav toliko, kolikor moramo nenehno razmišljati o njih, da ne bodo postale neobvladljive, da ne bodo postale zgodbe, v katerih nastopajo ljudje in bitja, ki so jim podobna, pa vendar niso ljudje. In ko gledam tukaj okrog sebe, dobesedno, z lastnimi očmi in ušesi, ne tisto, kar mi kažejo mediji, vidim veliko 'dobrovoljnih storilcev'. Danes šikanirajo ljudi v službah, da bi se jih znebili, uporabljajo žargon pravšnjosti, nad katerim so se do včeraj zgražali, legitimirajo svoje početje z redefinicijo pojmov, ki so jim nekoč nekaj pomenili, klečeplazijo pred višjimi in korakajo s škornjem po nižjih ... Z nekaterimi izmed njih sem sodeloval, nekako ves čas vedel, pri čem sem, pa vseeno nazadnje bil presenečen nad njihovo poniglavostjo, kupljivostjo, oportunizmom, intelektualno impotenco ... Ne obtožujem in ne moraliziram, samo opazujem in se spominjam, kaj so mi o teh zadevah povedali Moczarski, Milosz, Speer, Goebbels, Hitler, Machiavelli, Hofman, Torkar, Zupan, Štajner, Gide, Drakulić ... Pravzaprav sem te razumel že brez tega, Andrej. Tudi zato, ker sem to zgodbo slišal s še nekaterimi podrobnostmi. Ker sem se po njej in nizu podobnih, ki mi jih je povedal Željko ali sem jih slišal od drugih ’srečno preživelih’, vsakokrat vprašal, s čim sem si zaslužil to prekleto srečo, da mi v takšnih zgodbah doslej ni bilo treba nastopati. Tako pritlikave so te naše ‘velike zgodbe’ v primerjavi s temi, hrvaškimi, bosanskimi, srbskimi, kosovskimi, makedonskimi … čečenskimi, gruzijskimi, armenskimi, kurdskimi … iraškimi, afganistanskimi.
Kajpak, za nas so velike, velike prav toliko, kolikor moramo nenehno razmišljati o njih, da ne bodo postale neobvladljive, da ne bodo postale zgodbe, v katerih nastopajo ljudje in bitja, ki so jim podobna, pa vendar niso ljudje. In ko gledam tukaj okrog sebe, dobesedno, z lastnimi očmi in ušesi, ne tisto, kar mi kažejo mediji, vidim veliko ‘dobrovoljnih storilcev’. Danes šikanirajo ljudi v službah, da bi se jih znebili, uporabljajo žargon pravšnjosti, nad katerim so se do včeraj zgražali, legitimirajo svoje početje z redefinicijo pojmov, ki so jim nekoč nekaj pomenili, klečeplazijo pred višjimi in korakajo s škornjem po nižjih … Z nekaterimi izmed njih sem sodeloval, nekako ves čas vedel, pri čem sem, pa vseeno nazadnje bil presenečen nad njihovo poniglavostjo, kupljivostjo, oportunizmom, intelektualno impotenco …
Ne obtožujem in ne moraliziram, samo opazujem in se spominjam, kaj so mi o teh zadevah povedali Moczarski, Milosz, Speer, Goebbels, Hitler, Machiavelli, Hofman, Torkar, Zupan, Štajner, Gide, Drakulić …

]]> http://razgledi.net/blog/2007/04/02/pisma-iz-iraka-the-war-in-the-words-of-the-dead/#comment-751 andrej Mon, 02 Apr 2007 17:58:11 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/04/02/pisma-iz-iraka-the-war-in-the-words-of-the-dead/#comment-751 No, Vojko, sedaj vidis, zakaj me je Zeljkov zadnji prispevek tako pretresel. No, Vojko, sedaj vidis, zakaj me je Zeljkov zadnji prispevek tako pretresel.

]]>