http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/ družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave Wed, 07 Jan 2009 12:06:13 +0000 http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1 http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/#comment-906 Mirko Thu, 12 Apr 2007 22:19:17 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/#comment-906 Raje bom ostal pri Vojkotu... Raje bom ostal pri Vojkotu…

]]> http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/#comment-900 peter Thu, 12 Apr 2007 16:22:01 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/#comment-900 In današnjo Demokracijo. In današnjo Demokracijo.

]]> http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/#comment-899 peter Thu, 12 Apr 2007 16:15:38 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/#comment-899 Preberite si včerajšnji Mag pa boste razumeli, kaj se dogaja v medijih. Preberite si včerajšnji Mag pa boste razumeli, kaj se dogaja v medijih.

]]> http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/#comment-831 darja Sat, 07 Apr 2007 06:52:59 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/#comment-831 Grenka resnica o razmerah v slovenskem novinarstvu je Vojkov komentar. Ostajajo nam res samo tuji mediji in splet. Grenka resnica o razmerah v slovenskem novinarstvu je Vojkov komentar. Ostajajo nam res samo tuji mediji in splet.

]]> http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/#comment-823 franc Fri, 06 Apr 2007 17:58:51 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/#comment-823 Čestitam Vojku za ta komentar, sam sem bil pod vtisom, da opazovano ni povzročeno toliko s krizo novinarstva, kot s krizo časopisnih hiš (svetovni trendi erozije, napačen kapital, politično priklanjanje), potem pa ko sem pogledal tiste klipe iz MI, sem res postal žalosten. Srečen sem, da imam internet in se lahko nadiham v svetovnem razkošju novinarske briljance. Nehal pa bom piti slovensko pivo, ker dobivam občutek, da ni higiensko neoporečno. Čestitam Vojku za ta komentar, sam sem bil pod vtisom, da opazovano ni povzročeno toliko s krizo novinarstva, kot s krizo časopisnih hiš (svetovni trendi erozije, napačen kapital, politično priklanjanje), potem pa ko sem pogledal tiste klipe iz MI, sem res postal žalosten. Srečen sem, da imam internet in se lahko nadiham v svetovnem razkošju novinarske briljance. Nehal pa bom piti slovensko pivo, ker dobivam občutek, da ni higiensko neoporečno.

]]> http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/#comment-821 Emil Fri, 06 Apr 2007 16:20:55 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/#comment-821 Upam, da je kdo prebral slednji komentar.... Upam, da je kdo prebral slednji komentar….

]]> http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/#comment-809 vojko Fri, 06 Apr 2007 08:33:43 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/04/02/histericno-sproscena-slovenija/#comment-809 Kaj je novinarstvo sposobno ponuditi, Franc, lahko od srede spremljate na različnih straneh. Mislim na razpravo v organizaciji Mirovnega inštituta, katere posnetke dobite, recimo, na vest.si ali dnevnik.si. Sposobno je namreč neartikuliranega jamranja nad izgubo neopredeljene ali napačno razumljene avtonomije, sposobno se je ukvarjati zgolj s svojim statustom domnevne žrtve. Niso bolj ali manj spretni/brutalni/neposredni politični prevzemi medijev tisto, kar je danes problem slovenskega novinarstva. Malo bolj zapleteno je: plen političnih prevzemov v zadnjih dveh letih je novinarstvo postalo prav zato, ker pred njimi bodisi ni bilo avtonomno bodisi je to avtonomijo razumelo 'samoupravno'. Zakaj ni bilo avtonomno, je najbrž vsaj v primeru RTVS približno jasno. Zakaj je avtonomijo razumelo 'samoupravno', je razvidno iz lastniških knjig večine večjih tiskanih medijev in sestave nadzornih svetov do nekako leta 2002/2003. Ko se je to lastništvo v glavnih založniških hišah v malodane nekaj mesecih skoncentriralo. Dramatičnosti te spremembe, neprijetne same po sebi, še toliko bolj pa, ker novi lastniki praviloma niso imeli pojma o panogi, pa tudi zanimala jih ni preveč, novinarstvo ni bilo sposobno reflektirati. Predolgo je bilo samozaverovano in samozadovoljno, predolgo je ves ceh živel od dividende na vložek nekaj posameznikov z s konca 80. in začetka 90. let, predolgo ni skrbelo za svoje znanje in predolgo mu je šlo tudi gmotno razmeroma dobro. V trenutku lastniških sprememb in še bolj v trenutku političnih prevzemov so bili tako najbolj zanimivi 'klasični' mediji za ene in druge že precej manj 'pomembni', kot so zgledali. Vsi, novinarji, managerji, lastniki in politika, pa so povrh spregledali še tržni prodor novih medijev. Z malo pretiravanja bi se dalo reči, da so nezainteresirani diletanti (lastniki) in diletanstki jurišniki (politika) zavzeli že precej izvotljeno medijsko lupino. Kapitalske in politične dobičke jim lahko ta lupina kratkoročno prinaša samo v simbiozi, posledice tega 'izžemanja' zadnjih ostankov družbene in tržne relevance 'klasičnih' medijev bodo pa kajpak dolgoročne. Kaj je novinarstvo sposobno ponuditi, Franc, lahko od srede spremljate na različnih straneh. Mislim na razpravo v organizaciji Mirovnega inštituta, katere posnetke dobite, recimo, na vest.si ali dnevnik.si. Sposobno je namreč neartikuliranega jamranja nad izgubo neopredeljene ali napačno razumljene avtonomije, sposobno se je ukvarjati zgolj s svojim statustom domnevne žrtve. Niso bolj ali manj spretni/brutalni/neposredni politični prevzemi medijev tisto, kar je danes problem slovenskega novinarstva.
Malo bolj zapleteno je: plen političnih prevzemov v zadnjih dveh letih je novinarstvo postalo prav zato, ker pred njimi bodisi ni bilo avtonomno bodisi je to avtonomijo razumelo ’samoupravno’. Zakaj ni bilo avtonomno, je najbrž vsaj v primeru RTVS približno jasno. Zakaj je avtonomijo razumelo ’samoupravno’, je razvidno iz lastniških knjig večine večjih tiskanih medijev in sestave nadzornih svetov do nekako leta 2002/2003. Ko se je to lastništvo v glavnih založniških hišah v malodane nekaj mesecih skoncentriralo.
Dramatičnosti te spremembe, neprijetne same po sebi, še toliko bolj pa, ker novi lastniki praviloma niso imeli pojma o panogi, pa tudi zanimala jih ni preveč, novinarstvo ni bilo sposobno reflektirati. Predolgo je bilo samozaverovano in samozadovoljno, predolgo je ves ceh živel od dividende na vložek nekaj posameznikov z s konca 80. in začetka 90. let, predolgo ni skrbelo za svoje znanje in predolgo mu je šlo tudi gmotno razmeroma dobro.
V trenutku lastniških sprememb in še bolj v trenutku političnih prevzemov so bili tako najbolj zanimivi ‘klasični’ mediji za ene in druge že precej manj ‘pomembni’, kot so zgledali. Vsi, novinarji, managerji, lastniki in politika, pa so povrh spregledali še tržni prodor novih medijev.
Z malo pretiravanja bi se dalo reči, da so nezainteresirani diletanti (lastniki) in diletanstki jurišniki (politika) zavzeli že precej izvotljeno medijsko lupino. Kapitalske in politične dobičke jim lahko ta lupina kratkoročno prinaša samo v simbiozi, posledice tega ‘izžemanja’ zadnjih ostankov družbene in tržne relevance ‘klasičnih’ medijev bodo pa kajpak dolgoročne.

]]>