Slovenke prehitevajo po desni
sašo, sobota, 31. marec 2007Moški v povprečju zaslužijo več. To velja za Slovenijo in verjetno vse druge države po svetu. Ekonomisti so moško plačno premijo, kot ji pravimo, običajno razlagali z razlikami v poklicih, ki jih opravljajo moški in ženske. Aktivist za moške pravice (angl. men’s rights activist, MRA) Warren Farrell meni, da ženske opravljajo manj tvegane in manj stresne poklice (npr. med ženskami skorajda ni rudark), ki veljajo za najbolj plačane in tvegane. Čeprav je del resnice tudi v tveganosti poklicev, pa je po podatkih ameriškega Bureau of Labor Statistics plačna premija za tveganost poklicev relativno majhna. Zato se danes išče druge razlage za moško plačno premijo. Ena razlaga ekonomistov, ki je na videz bolj eksotična, je ta, da so ženske pogosto zadovoljne s plačilom, ki ga prejemajo in v manjši meri zahtevajo povišanje plač. Ali je ta razlaga najbolj prepričljiva, bo treba počakati še nekaj časa, da bodo drugi raziskovalci preverili to hipotezo. Z vidika dinamike plačnih premij je za Slovence (pa morda tudi druge) fascinantno, kaj se dogaja v Sloveniji.
Tabela 1 prikazuje dinamiko povprečnih letnih plač na podlagi dohodninskih napovedi za moške in ženske v tolarjih ter odstotno premijo žensk. Leta 1995 je bila moška plačna premija več kot 18 odstotna. Ta plačna premija seveda odraža tudi razlike v poklicih, tako da ni očiščena vplivov razlik v tveganosti del in pa razlik v številu opravljenih delovnih ur, brezposelnosti. Navkljub temu pa opazimo do leta 2004 občutno znižanje plačne premije na 10 odstotkov. Po uradnih podatkih za 2006 pa naj bi ta premija padla celo na 8 odstotkov. Kaj je vzrok takšnemu premiku? Empirične študije za ZDA in številne druge države kažejo, da so največje sistematične premije povezane prav z doseženo formalno stopnjo izobrazbe. Visokošolski diplomant ali diplomantka zaslužita, denimo, skoraj 100 odstotkov več kot srednješolski maturant oziroma maturantka. Razlago je torej smiselno iskati v razlikah v spremembah izobrazbene strukture žensk in moških.
Tabela 2 prikazuje dinamiko deleža moških in žensk z dokončano visokošolsko izobrazbo. Še leta 1994 je bil delež moških z visokošolsko diplomo 7,5-odstoten, delež žensk pa 7,2-odstoten. Vendar pa se je do leta 2004 razkorak krepko povečal v korist žensk, saj je v tem letu delež žensk z visoko izobrazbo dosegel kar 14 odstotkov, delež moških pa le na 9,6 odstotkov. To pomeni, da Slovenke namesto opletanja z jezikom o lastni vrednosti, kar tako radi počnemo moški, raje vlagajo v izobraževanje in prehitevajo moške po desni. Če se bo takšen trend nadaljeval, lahko v prihodnje pričakujemo, da bodo primary wage earners prvič v zgodovini postale ženske.
Objavljeno pod življenje s slogom |
|
|







Močnejši spol, hehe! Jak i glup!
Saso, a je sploh mogoce izracunati (ja, izracunati je mogoce vse…), kdaj naj bi v Sloveniji zenske prehitele moske v zasluzku? Kaksne cifre pa imajo na to temo, recimo, Skandinavci?
Andrej,
seveda bi se dalo. Ob določenih predpostavkah. Skandinavci imajo bolj uravnotežene cifre. Mislim,
da je v Sloveniji razkorak resnično velik. Bom pa
še preveril v OECD Education at Glance, kjer so
podane mednarodne primerjave.
Sašo, prijazno ti dajem vedeti, da imaš komentarje na ta tekst tudi na Financah.