Slovenke prehitevajo po desni
sašo polanec, sobota, 31. marec 2007Moški v povprečju zaslužijo več. To velja za Slovenijo in verjetno vse druge države po svetu. Ekonomisti so moško plačno premijo, kot ji pravimo, običajno razlagali z razlikami v poklicih, ki jih opravljajo moški in ženske. Aktivist za moške pravice (angl. men’s rights activist, MRA) Warren Farrell meni, da ženske opravljajo manj tvegane in manj stresne poklice (npr. med ženskami skorajda ni rudark), ki veljajo za najbolj plačane in tvegane. Čeprav je del resnice tudi v tveganosti poklicev, pa je po podatkih ameriškega Bureau of Labor Statistics plačna premija za tveganost poklicev relativno majhna. Zato se danes išče druge razlage za moško plačno premijo. Ena razlaga ekonomistov, ki je na videz bolj eksotična, je ta, da so ženske pogosto zadovoljne s plačilom, ki ga prejemajo in v manjši meri zahtevajo povišanje plač. Ali je ta razlaga najbolj prepričljiva, bo treba počakati še nekaj časa, da bodo drugi raziskovalci preverili to hipotezo. Z vidika dinamike plačnih premij je za Slovence (pa morda tudi druge) fascinantno, kaj se dogaja v Sloveniji.
Objavljeno pod življenje s slogom |
|
| 5 odzivov »
Predsedniško vino
milan, sobota, 31. marec 2007Rdeče vino, ki ga bodo pridobili iz grozdja z najboljših leg vinogradov v Koprivnem, bo v posebni polnitvi namenjeno le za izbrane trenutke. Odlični refošk bodo točili iz steklenic z vinskimi etiketami, ki jih je oblikoval modni kreator Ottavio Missoni, piti pa ga bo mogoče le na uradnih slovesnostih in ob visokih obiskih. Tako imenovanega predsedniškega vina, ki ga ne bo naprodaj, pač pa bo promoviral vrhunsko vinogradništvo in vinarstvo, si ni izmislil nobeden od številnih slovenskih predsednikov (države, vlade, parlamenta, ustavnega sodišča itd.). Neri Furlan, kakor so poimenovali to vino, bodo točili le na sprejemih, ki jih bo priredil predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy.
Objavljeno pod življenje s slogom, svet |
|
| 2 odziva »
Hvala Borislavu Pekiću!
željko, sobota, 31. marec 2007U prizemlju zgrade u kojoj sam stanovao u Sarajevu, do rata je bilo obdanište u koje je i moja kćerka išla; do avgusta 1992. godine u njemu su bile smeštene izbeglice, a tada ga u svoju bazu pretvoriše pripadnici jedne “specijalne jedinice”, čiji akcent nije bio jedini dokaz da nismo baš stari sugrađani.
Nekoliko dana po useljenju, zakucaše nogama na vrata mog potkrovlja. Nisu našli snajper iz kojeg sam, kako su tvrdili, i te noći sejao strah i smrt po ulici i okolnim zgradama. Ali, zapaljena cigareta u mojoj ruci beše im sasvim dovoljna za optužbu da sam “ilegalac” koji žarom cigarete emituje signale “četnicima”.
Istražitelj ljut, nervozan, agresivan, ubeđen u moju krivicu, vitla pištoljem, hladi mi njime slepoočnice, usne, usta… U sobi samo jedna stolica na koju me sedoše i pričvrstiše plastičnim štrikom. Uskoro dvojica unesoše minijaturni sto i još jednu stolicu, pisaću mašinu, stolnu lampu…
preberi več »
Objavljeno pod življenje s slogom |
|
| 6 odzivov »





