Severnokorejski pogajalec še zmeraj iz Pjongjanga opazuje, kako se v Pekingu Američani in Kitajci pogajajo o odmrznitvi 25 milijonov dolarjev, ki jih Severna Koreja zahteva v zameno za nadaljevanje pogovorov o uresničitvi sporazuma o zamrznitvi jedrskega programa, ki so ga 13. februarja podpisali v Pekingu. Po poročilih sodeč včeraj pomembnejšega napredka ni bilo. Američani in Kitajci so povedali le, da so se pogovarjali.

Kakor pravijo izvedenci, ga tudi ne bo, dokler Severna Koreja denarja ne bo dobila v roke. Han Sung-Joo, nekdanji južnokorejski zunanji minister, zdaj pa vodja mednarodnega inštituta za Južno Korejo, je na nedavni razpravi, ki so jo pripravili na Evropskem centru za politične študije (EPC) v Bruslju, dejal, da Pjongjang ves čas uporablja enako taktiko, taktiko »rezanja salame«. V zameno za vsako rezino zahteva novo koncesijo. Kdaj se bodo pogovori nadaljevali, ni znano.

Udeleženci razprave v Bruslju so se strinjali, da je februarski »dogovor boljši kot nič«. V Pekingu so 13. februarja pogajalci iz Severne in Južne Koreje, ZDA, Japonske, Kitajske in Rusije dosegli dogovor, da bo Severna Koreja v 60. dneh zaprla glavni jedrski reaktor Yongbyon v zameno za pomoč v nafti in hrani in za odmrznitev 25 milijonov dolarjev v banki na Macau. Han Sung-Joo pravi, da ta dogovor pomeni priznanje statusa quo, saj Severna Koreja sme obdržati svoje jedrsko orožje vključno z zalogami plutonija, le novega ne sme proizvajati. Kljub temu je bolje imeti sporazum kot nič.

Severna Koreja se je pogajala zelo modro, je priznal Han, voditelj Kim Jong Il je ob nedavnem obisku kitajskega veleposlaništva dal jasno vedeti, da mu je uspel velik met. Od ZDA je spet dobil »rdečo preprogo« in obdrži lahko svoje jedrsko orožje vključno z zalogami plutonija. Po Hanovih besedah zdaj Condoleezza Rice kot zunanja ministrica ZDA izvaja do Severne Koreje politiko, ki jo je pripravila kot svetovalka predsednika Busha v njegovem prvem mandatu. To pomeni, da so ZDA prekinila molk in s Severno Korejo začenjajo dvostranska pogajanja za normalizacijo odnosov.

Han Sung-Joo meni, da je normalizacija odnosov med ZDA in Severno Korejo mogoča, ker se Severni Koreji zaradi tega ni treba razorožiti. Za Severno Korejo oziroma njenega voditelja je ključno, da je s tem sporazumom dobil priznan status jedrske sile. Ko je Han bil po sklenitvi sporazuma iz Pekinga v Severni Koreji, so bili časopisi polni novic o tem, da je Severna Koreja postala jedrska sila, kako pomembno je, da je v regiji na enaki ravni kot Kitajska, »vsi od šolarjev do politikov so govorili, da je bila Severna Koreja do zdaj zmeraj podrejena velikim silam, zdaj pa je prvič enakopravna«. Zaradi tega se jedrskemu orožju tudi ne bo odpovedala.

Za Kitajsko, ki je v nasprotju z ZDA zaostrila odnose s Pjongjangom, bo sprejemljivo, da ima Severna Koreja jedrsko orožje tako dolgo, dokler z njim ne bo začela groziti kateri od držav v regiji oziroma začela izvajati politike regionalne sile, kar pomeni, dokler se ne bo sprla z ZDA. Za zdaj kaže, da želi imeti Kim Jong Il še naprej dobre odnose tudi s Kitajsko, kar je pokazal z obiskom njenega veleposlaništva. Han meni, da Severna Koreja ne bom kršila dogovora vsaj do letošnjih volitev v Južni Koreji, ker želi pomagati kandidatom, ki so ji naklonjeni.

Kitajski zunanji minister Li Zhaoxing je na novinarski konferenci v začetku marca na vprašanje, kakšne načrte ima Kitajska kot vodja skupine za jedrsko razorožitev Korejskega polotoka in katere ukrepe ima v mislih po poteku 60 dni, kolikor ima Severna Koreja čas za zaprtje reaktorja, odgovoril:

»Positive progress was made at the session. The parties identified the initial steps to be taken for them all to implement the joint statement. What has happened once again shows that the 6-party talk is a practical and effective means to resolve the nuclear issue on the Korean Peninsula.

And I believe that the implementation of the common document and continued progress at the 6-party talk and in the process of the denuclearization of the Korean Peninsula is a high importance for maintaining peace and stability on the Peninsula and in the North-east Asia. We have all made a solemn commitment, it is my hope that all the parties will faithfully honor to their commitments, and it is the firm position of the Chinese side to peacefully resolve the nuclear issue on the Korean Peninsula through dialogue. We wish to stay in close touch with all parties, including the Republic of Korea to work for continued positive results at the 6-partiy talk.«

Leonid Petrov, izvedenec za Korejo na pariškem Inštitutu za politične študije, se strinja, da je sporazum iz Pekinga največ, kar je v sedanjih razmerah bilo mogoče doseči. Pogajanja je treba gledati kot sestavljenko. V »eno sliko« je bilo treba sestaviti več različnih bilateralnih sporazumov. Prvi je bil sporazum med ZDA in Severno Korejo, ki je bil dogovorjen januarja v Berlinu. Petrov ugotavlja, da je bila Severna Koreja ves čas predvidljiva, jasno je bilo, da se bo ob izpolnitvi dveh ali treh pogojev vrnila za pogajalsko mizo. Ključna je bila pri tem sprememba politike ZDA. Jasno je tudi, da režima v Severni Koreji ni mogoče oslabiti s sankcijami in politiko trde roke, to ga krepi. Oslabiti bi ga bilo mogoče le od znotraj. Petrov meni, da bi ZDA morale nadaljevati pogovore s Severno Korejo in ne računati na Kitajsko, da jo bo omejevala in nadzirala.

Z njim se je strinjal Antonio Tanca, koordinator za Azijo, na svetu EU, saj ugotavlja, da je bil Severnokorejski jedrski poskus za Kitajsko zaušnica. To je mogoče razbrati tudi iz besed zunanjega ministra Lija:

»…it is imperative for the 6 parties to translate their commitment to their common goal of a denuclearized Korean Peninsula into concrete actions. This is of high importance for peace and stability on the peninsula and also is closely connected with the goal of peace and stability in Northeast Asia. «

Evropska unija ni sodelovala pri šest stranskih pogajanjih, na podlagi katerih je bil februarja v Pekingu sprejet sporazum, načrtuje pa, da bo spet obnovila stike s Pjongjangom in začela pošiljati humanitarno pomoč prebivalcem Severne Koreje. Tanca pravi, da bi se severnokorejski režim utegnil celo odločiti za reforme, ker so ZDA otoplile odnose z njim. Preučevati so že začeli vietnamski in kitajski model gospodarskih reform

Pred nedavnim sem brala, da imajo v industrijskem kompleksu na jugu Severne Koreje južnokorejska podjetja že tovarne, kjer delajo s še nižjimi stroški kot Kitajci, Vietnamci in drugi. Delavce vozijo tja z avtobusi, kompleks je strogo varovan, vanj brez dovoljenja ni mogoče vstopiti.

Patrick Cronin, izvedenec Mednarodnega inštituta za strateške študije, je na koncu razprave v Bruslju opozoril, da je podpis dogovora najlažje delo, veliko težje ga je izvesti. Do izvedbe lahko mine tudi 15 let.

Objavljeno pod svet | | |