Trg Luksemburg v Bruslju po nevihti

To je trg Luksemburg za stavbo evropskega parlamenta v Bruslju. Je eden od trgov, kjer je mogoče doživeti raznolikost Evropske unije. Na trgu so lokali, kjer se zbirajo državljani iz vseh 27 članic, ki delajo v evropskih institucijah. Pri nekaterih mizah se pogovarjajo v svojem jeziku, ker so se zbrali rojaki, večina družb govori angleško, ker so mešane. Medtem ko si povprečen Nemec ali Francoz doma niti približno ne predstavlja, kakšen je Romun, Slovenec, Portugalec, Italijan ali Grk, v Bruslju s tem nihče nima težav. Vsak se pogovarja z vsakim, vsakdo ima v svojem oddelku in pisarni pripadnike različnih narodov in držav članic. Družijo se v službi, mnogi tudi v prostem času, precej si jih tudi skupaj ustvari družino.

Zaradi tega je v Bruslju praznovanje 50. obletnice Evrospke unije gotovo najbolj evropsko. Prireditve so po vsem mestu, za glavno so izbrali park pri znamenitem Atomiumu. Na stavbi evropske komisije na obletnico opozarja velik plakat s torto, na kateri je šest sveč, ki predstavljajo šest ustanovnih članic. Pred sedež sveta EU pa so pripeljali ladjo, ki mora na viharnem morju premagati valove, kot je EU že morala in bo še morala premagati različne krize. V atriju je razstava o zgodovini EU z naslovom Ladja, ki pluje.

Plakat s torto Ladja za viharje

Manj deklaracij, več soodločanja

»Mi državljani Evropske unije smo se združili za…,« je več krat navedeno v deklaraciji, ki jo bodo v Berlinu na osrednji slovesnosti ob 50. obletnici Evropske unije v imenu institucij, ki jim predsedujejo, podpisali Angela Merkel kot predsedujoča sveta EU, José Manuel Barroso kot predsednik evropske komisije in Hans-Gert Pöttering kot predsednik evropskega parlamenta.

Istočasno pa 56 odstotkov prebivalcev Unije ugotavlja, da Evropska unija ne predstavlja povprečnega državljana njihove države, je pokazala anketa britanskega inštituta Open Europe. Zame je to povsem pričakovan rezultat. Ta državljan vseskozi posluša, da vse nevšečne zadeve prihajajo iz Bruslja, kjer dela na tisoče evrobirokratov. Ugotavlja, da domači politiki veliko hodijo v Bruselj, vendar so zmeraj preglasovani, saj se tam neprestano prerekajo in sklepajo kravje kupčije, zato pijejo vedno drugi…

Če bi sistem odločanja v Evropski uniji bil bolj enostaven in pregleden, bi povprečni državljan Evropske unije vedel, kdo ima glavno besedo, kdo si je kaj izmislil, kdo je za kaj dvignil roko, kaj je kdo dal in kaj za to dobil. Povprečnemu državljanu Unije se ne sanja, kaj je evropska komisija, kaj svet EU in kakšno vlogo imajo poslanci evropskega parlamenta, ki so edini neposredno voljeni predstavniki državljanov Evropske unije.

Kljub temu zlasti državljani novih članic od Evropske unije pričakujejo veliko. Večinoma so razočarani, saj jim iz Bruslja najpogosteje sporočijo, da niso pristojni, da gre za meddržavni problem, da mora domača oblast poskrbeti za skladnost predpisov, ki jih sprejema, z zakonodajo EU…

Za politike je najpomembnejši uspeh Evropske unije mir in vnovična združitev kontinenta. Pri tem jim je treba pritrditi, ampak jih je treba tudi spomniti, da je eden največjih neuspehov Evropske unije prav tako povezan z vojno in mirom. Mislim na vojno na Balkanu. Za to območje Evropska unija po padcu berlinskega zidu ni imela nikakršne politike, pa tudi zdaj je nima. Tako kot v 90. letih prejšnjega stoletja se tudi zdaj ne zaveda nevarnosti razmer, zlasti na Kosovu in Makedoniji, Republiki Srbski, Bosni in Hercegovini, Črni gori.

Vseeno v EU ni vse slabo. Kmalu za potovanje med Slovenijo in Švedsko, Portugalsko in Estonijo ne bo več treba na nobeni meji pokazati potnega lista, v 13 članicah Unije je mogoče plačevati z isto valuto, iz Bruslja je mogoče dobiti kar nekaj denarja za različne projekte, za podjetja ni carin in izvozno-uvoznih kvot, skupni trg kljub pomanjkljivostim omogoča lažje prilagajanje globalizaciji, prezreti ne gre prednosti monetarne unije, veliko držav članic je že odpravilo ovire pri zaposlovanju državljanov iz drugih članic, enako velja za študij v drugih državah članicah. Kakor koli, težko si danes predstavljamo Evropo brez EU.

Anketa Open Europe je pokazala, da 41 odstotkov prebivalcev meni, da bi EU morala imeti manj moči pri odločanju, več pristojnosti bi morale imeti države članice in lokalne skupnosti. Najmanj, kar Unija potrebuje, je po njihovem mnenju zunanji minister. Kar 75 odstotkov vprašanih hoče o novi različici ustavne pogodbe odločati na referendumu., torej se ne strinjajo z načrtom voditeljev, ki predvideva potrditev v nacionalnih parlamentih.

Direktor Open Europe Neil O’Brien je voditeljem v Berlin sporočil, da za zaprtimi vrati razpravljajo o prihodnosti Unije, namesto, da bi prisluhnili državljanom.

Pred sedežem evropske komisije v stavbi Berlaymont je spomenik Roberta Schumana, francoskega zunanjega minsitra, ki je 9. maja 1950 predlagal ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo

Objavljeno pod svet | | |