Če mislite, da je novi film Roberta De Nira Dobri pastir, ki govori o razvoju protiobveščevalne službe, iz katere je nastala Cia, pa tudi o življenju njenega protagonista, napeta in akcij polna zgodba, se motite. Namesto tega je skoraj triurni film zelo počasnega tempa srhljiva metafora jalovosti vohunstva in življenja ljudi, ki se z njim ukvarjajo.

Pravzaprav se zdi, da v svetu, »v katerem ne smeš zaupati nikomur«, največ zaupanja obstaja med velikima in večnima (ideološkima) nasprotnikoma, medtem ko so sodelavci, prijatelji in družina samo nepomembne figure v igri z mnogo večjimi vložki, pa čeprav ni nikoli povsem jasno, kakšni naj bi ti vložki bili in kaj je za njihovo obrambo še dopustno narediti.

Matt Damon je morda dober igralec, vendar je vsaj meni izrazito antipatičen, kar je za vlogo Edwarda Wilsona pravzaprav idealno. Manj jasno je, zakaj so za njegovo pasivno ženo izbrali Angelino Jolie, ker je premočna osebnost, čeprav bo morda zato film videlo nekaj ljudi, ki ga drugače ne bi, a bodo hudo razočarani.

Pohvaliti velja izvrsten scenarij Erica Rotha, vendar se zdi, da je režiserju, ki se je sicer zgledoval po filmu Boter II, v katerem je odigral eno svojih življenjskih vlog, zmanjkalo moči, da bi vzdrževal nujno potrebno napetost, s katero bi povezoval ključne prizore filma.

The Good Shepherd danes prihaja na slovenska platna.

Objavljeno pod kultura in šolstvo | | |