podrobneje

Ustanovimo novo upokojensko stranko

Ko govorimo o problemih z vzdržnostjo prvega pokojninskega stebra zaradi staranja prebivalstva, se med ukrepi za rešitev ali vsaj omilitev problema pogosto omenja podaljševanje delovne dobe. Do tega naj bi prišlo samodejno, saj naj bi bili ljudje enostavno prisiljeni delati dlje zaradi nezadostnega dohodka iz prvega stebra, zelo pomembno pa je tudi, da k temu pripomore zakonsko povečanje zakonske upokojitvene starosti. Nenazadnje je šla večina evropskih držav po tej poti.

Namesto naših 63 let za moške oz. 61 za ženske, je danes standard 65 let za oba spola, nekatere države pa so že na poti postopnega pribiliževanja 67 letom. Pri nas se kaj talega zdi znanstvena fantastika, čeprav vemo, da je to neizogibno. No, kar mi je v tej naši upokojenski debati čudno, je dejstvo, da povečanju zakonske upokojitvene starosti nasprotujejo tudi upokojenci sami. Zakaj le? Saj to njih ne prizadene. Celo koristilo bi jim, saj bi to lahko celo izboljšalo trenutno finančno stanje ZPIZ-a in omogočilo višje pokojnine trenutni upokojenski generaciji.

Da ne štekajo, ne verjamem. Je mogoče stvar v slabi vesti? Zavzemanje za ali že samo tihi pristanek na povišanje upokojitvene starosti bi bilo eno priznanju, da se jim pač gre za lastno korist. Šlo bi za implicitno priznanje, da je v tekoči situaciji govorjenje o medgeneracijski solidarnosti bolj ali manj cinično. Da bodo aktivne generacije očitno na slabšem, saj bo potrebno za nižjo relativno pokojnino delati dlje.

Zato dajmo za foro ustanoviti novo upokojensko stranko. Ima lahko enostaven program. Zavzemajmo se samo za povečanje statutarne upokojitvene starosti. Imamo lahko enostaven volilni slogan: Za višje pokojnine! Ob več kot pol miljona parov ušes, ki jim bodo te besede lepo sedle, nam je pot v parlament široko odprta.

Da vse skupaj ne bo izzvenelo kot šala, se je treba zavedati, da je to lahko zelo koristen eksperiment. Prvič, če se uspe skozi parlament spraviti povečanje upokojitvene starosti, je to itak nekaj, kar je koristno, potrebno in neizogibno. Če bo k temu pripomogel “strange bedfellow” oz. pečanje z volilnim telesom, ki je do sedaj bil ključna ovira pri rešitvi problema, je to samo še en dokaz, da demokracija lahko deluje po nelogičnih poteh. Drugič, med volilci nove stranke bomo lahko natančno prešteli tiste, ki bodo odkrito priznali, da jim gre le za lastno korist. Preostali pa imajo slabo vest ali pa problematike ne razumejo. Oboje bo dokaz, da so govorance o medgeneracijski solidarnosti dejansko cinične. No, torej, kdo se včlani?

Objavljeno pod slovenija | | Print This Post |


9 odzivov na “Ustanovimo novo upokojensko stranko”  

  1. 1 Tomaž Štih

    Za začetek bi bilo dobro definirati medgeneracijsko solidarnost. Jaz jo definiram kot stanje, ko se generacija, ki proizvede več od prejšnje ne upokojuje pod slabšimi pogoji od nje.

    Dejstvo je, da se zdajšnji delavno aktivni populaciji ni potrebno upokojiti pozneje, ker si lahko prihrani aktuarske pokojnine, če se večji del tistega, kar plačujejo zavodu namesto tega vplačuje v pokojninski sklad.

    Ampak, ker velja aktiva=pasiva je potem to rešitev, ki namesto dviga starostne meje na drugi strani zniža nekaj drugega.

    Ni torej neizbežno in nujno, da ljudje delajo še dlje. Lahko bi bili tudi sedanji upokojenci, ki imajo hvalabogu v 90% primerih desetmilijonske prihranke “bolj solidarni” in bi bil učinek isti.

  2. 2 Tomaž Štih

    Kar se tiče podpore dvigu upokojitvene starosti pa se upokojenci bojijo, da bo to zadnji žebelj v krsto medgeneracijskega sožitja. Delavno aktivne generacije že plačujejo več, se upokojujejo pozneje, bodo imeli realno nižje in aktuarsko nepravične pokojnine - če se jih še malo nervira bodo začeli razmišljati, kaj vraga so na oltarju medgeneracijske solidarnosti v zadnjih 15 letih žrtvovali upokojenci?
    Hkrati pa bi bilo to priznanje, da reforme niso uspele stabilizirati pokojninskega sistema, kot bi želeli prepričati javnost (in kar je že samo po sebi neumnost, saj država zavodu letno primakne 180 milijard za pokritje luknje med sredstvi, zbranimi s prispevki in odhodki zavoda).
    Tvoja stranka je tako odštekana zamisel, da bi morda celo delovala (v korist mladih). Prosim, ustanovite jo.

  3. 3 saso

    Medgeneracijska solidarnost je opredeljena že v bibliji in danes velja za zlato pravilo v ekonomiji: ne počni drugim tega česar nočeš, da bi drugi počeli
    tebi. Pri nas se to interpretira takole: sine, jaz mislim, da sem prispeval toliko kot ti danes prispevaš - sistem je medgeneracijsko pravičen.

  4. 4 Tomaž Štih

    …in na žalost zavod ne razpolaga s podatki in so aktuarski izračuni možni le na približkih, tako da teh trditev, koliko je kdo prispeval, ni mogoče preveriti.

    Ampak tudi približki bi pokazali, da to ni res; hkrati pa je težavno tudi, kaj vključiti v izračun?

    Kako sankcionirati socializem t.j. neučinkovitost vlaganj in zaostalost, kdo je kriv za oboje?

    Kako sankcionirati neobstoj infrastrukture (npr. avtocest)?

    Prelivanje med generacijami povzroča toliko težav, da je edina pot v resničnih pokojninskih prihrankih (o tem, da je PAYG zabloda se najbrž vsi strinjajo?) in v postopni preobrazbi sedanjega javnega sistema v socialno pomoč.

    To mora biti dovolj hitro, da so mladi nejevoljno zadovoljni in dovolj počasno, da starejši niso pretreseni.

  5. 5 ervinator

    Če povišaš starostno mejo za upokojitev ali podaljšaš minimalno delovno dobo, povzročiš povečanje brezposelnosti med mladimi, še posebej med iskalci prve zaposlitve.

  6. 6 srdjan kezunović

    država naj primakne več, pa ne bo problema. malo manj za vojsko, malo zvišat davke zaslužkarjem (ne pa nižat davkov direktorjem), obdavčit premoženje kapitalskih špekulantov, pa bo. ne pa se igrat z znižanjem davkov, financiranjem okupacijskih ekspedicij po bližnjem vzhodu, razprodajo uspešnih državnih podjetij etc.

  7. 7 Tomaž Štih

    Država to že počne in polni luknjo v pokojninski blagajni s 180 milijardami letno. Ne moremo pa cele države spremeniti v en sam podalpski dom za upokojence. Tudi delavno aktivne je potrebno razbremeniti davkov in prispevkov. Tudi za stanovanja je potrebno poskrbeti. Tudi vojakom je treba plačati delo. Tudi mladim je potrebno omogočili nova delovna mesta.

    Če država neha trošiti na te stvari naj ta denar namesto za pokojnine skozi nižje davke raje vrne delavno aktivnim, da si z njim zvišajo kvaliteto življenja tako, kot oni vedo da je dobro zase (bog ne daj, da bi o tej porabi odločali uradniki in spet nihče ne bi imel nič od tega). Tako bo končal tam, kjer so ga ustvarili.

    Pokojnine pa je potrebno na srednji rok urediti tako, da vsak dobi tisto, kar je zaslužil, ne pa, da ljudje dobijo tisto česar niso zaslužili in ustvarili zato, ker obstaja nekdo, ki služi in ustvarja. Tako to ne more funkcionirati, če nočemo biti socialistična družba lenuhov, ki se bodo celo življenje in celo starost samo zajedali v druge.

  8. 8 srdjan kezunović

    štih, ti si marsovec.

  9. 9 admin

    Kaj kdo je ali se komu zdi, da je, ni predmet razprave.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

Sindikalist Semolič spet nima prav

Vlada je objavila svoje predloge za dopolnitev sistema upokojevanja. Kdor se bo upokojil prej, bo dobil nižjo pokojnino, kdor se bo odločil delovno dobo podaljšati, bo nagrajen z dodatkom. Vsakdo pa se bo lahko sam odločil, koliko časa bo delal, razlaga državni sekretar na ministrstvu za delo Marko Štrovs. Predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič [...]

| Print This Post | 9 odzivov »

Pet ur zaposlen, tri pa upokojenec

V prihodnje se bodo ljudje lahko recimo za tri ure na dan upokojili, pet ur pa bodo zaposleni, predlaga ministrica za delo Marjeta Cotman. To je eden od ukrepov, s katerimi namerava povečati delež starejših med zaposlenimi na 50 odstotkov, kar zahteva EU. Zdaj je med zaposlenimi v Sloveniji le 30 odstotkov starejših, slovenski upokojenci [...]

| Print This Post | 2 odziva »

Brezbrižen odnos do 26,6 milijona evrov

Povprečno 70 evrov vplača vsak mesec okrog 380 tisoč zaposlenih v Sloveniji za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Pokojninske družbe, vzajemni pokojninski skladi in zavarovalnice vsak mesec s temi vplačili zberejo 26,6 milijona evrov. To sklepam na podlagi dostopnih podatkov. Ob sprejetju zakona leta 2000, predvsem pa takrat, ko so nas zaposlene predstavniki takratne vlade prepričevali, [...]

| Print This Post | 1 odziv »



Dojenčki na pohodu

Če se vam zdi, da v zadnjem času vidite veliko število nosečnic, imate prav. Dojenčki so na pohodu. Že od lani, kot kažejo statistični podatki, se število živorojenih otrok povečuje. Tako se je po podatkih statističnega urada (SURS) v letu 2007 v Sloveniji rodilo 19.823 otrok, kar je največ v zadnjih petnajstih letih oziroma 4,7 [...]

| Print This Post | 10 odzivov »

Nihče ne more več čakati križem rok

V letu 2005 se je v EU, ki ima približno 500 milijonov prebivalcev, rodilo samo 300 tisoč otrok več, kot je ljudi umrlo, ugotavlja evropska komisija. Njena zadnja analiza kaže, da bo že prihodnje leto število smrti večje od števila novorojenčkov, kar pomeni, da bo rast števila prebivalcev Unije in bodočih delavcev odvisna od priseljevanja. [...]

| Print This Post | ni odzivov »

 arhiv

 koledar

marec 2007
pon tor sre čet pet sob ned
« februar   april »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

 razgledi.net