Stane Kovač v današnjem odličnem komentarju v Financah “Med koruptivnim in meritokratskim kapitalizmom” komentira nedavno lestvico Managerja o sto najbogatejših Slovencih. Pri tem ponovno izpostavlja nekoliko sprevrženo javno mnenje ter institucionalno okolje v Sloveniji. V Sloveniji je (po anketi Slovensko javno mnenje 2003) socialni egalitarizem ena najpomembnejših vrednot, kapitalizem pa ena najbolj zavrženih. Zanimivo je, da Slovenci vrednostno ne ločimo med različnimi načini pridobivanja premoženja. Bogastvo oziroma razlike v premoženju nas preprosto motijo. Za povprečnega Slovenca ni razlike med tem, če nekdo pride do premoženja zaradi svoje aktivnosti ali zaradi koruptivnosti. V Sloveniji in v tranzicijskih državah nasploh podjetnike javno mnenje obravna kot kriminalce.

Seveda je pomembna razlika med obema načinoma pridobitve premoženja, tako z vrednostnega vidika kot tudi z vidika posledic za razvoj. Meritokratski način pridobitve premoženja (na podlagi investicij v izobraževanje ali podjetniške dejavnosti) vrednostno seveda ne more biti sporen, sporen pa je koruptivni način (prek nelegalnih poslov, prek netransparentnih načinov privatizacije itd.). Zato je pomembno delovanje pravne države, ki mora sankcionirati koruptivne oblike bogatenja. Prav tukaj pa je slovenska pravna država v zadnjih 17 letih odpovedala. Slovenska pravna država ne zagotavlja pravne varnosti niti zasebnikov v civilnih tožbah niti poslovnih subjektov pri izvrševanju pogodb, kar se kaže v velikih sodnih zaostankih in strokovno šibkem tožilskem aparatu (nenormalno pogoste proceduralne napake tožilcev, zaradi česar padajo celotni sodni procesi).

Nam, ki živimo v tej državi in ne poznamo tuje prakse, se nam naša domača praksa zdi morda normalna in povsem sprejemljiva, toda mednarodne primerjave so porazne. Zadnja lestvica Svetovne banke Doing business 2006, ki po indeksu možnosti za poslovanje Slovenijo uvršča na 61. mesto med 175 državami, kaže, da Slovenija ob ovirah za ustanovitev podjetja (98. mesto) najbolj zaostaja prav pri zaščiti lastninskih pravic (97. mesto) ter pri pravni zaščiti izvrševanja pogodb (84. mesto).

Vir: World Bank, Doing Business 2006.

Slovenska pravna država tukaj krepko šepa. Naj se nam to morda zdi še tako sprejemljivo, vendar preprosto ni kompatibilno z osebno svobodo posameznika, zasebno lastnino in prosto gospodarsko pobudo, ki tvorijo temelje demokracije in tržnega gospodarstva. Brez učinkovite pravne države, ki ob zaščiti osnovnih človekovih pravic varuje zasebno lastnino in zagotavlja tudi učinkovito sankcioniranje neizvrševanja pogodb, ni demokracije in ni učinkovitega tržnega gospodarstva. S tem pa seveda niso dane enake možnosti vsem za osebni razvoj in za meritkoratski način pridobivanja premoženja. Pač pa lahko cvetita klientelizem in korupcija, povprečni Slovenci pa zagrenjeno obravnavamo premožne podjetnike kot kriminalce.

Nalsednje leto bodo volitve in mislim, da bi v predvolilnem obdobju volivci morali od politikov zahtevati zelo jasne odgovore predvsem na področju zagotavljanja pravne države.

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |