Nemščina, likovno snovanje, šport za zdravje, izbrani šport, šport za sprostitev, računalniška omrežja in multimedija so izbirni predmeti, za katere se učenci slovenskih osnovnih šol najpogosteje odločijo. Verstva in etika, retorika, matematične delavnice, literarni klub in logika pa so izbirni predmeti, ki jih šole najpogosteje ponudijo, učenci pa se zanje najmanj krat odločijo, je pokazala raziskava zavoda za šolstvo.

Izvedenci zavoda so do teh podatkov prišli z anketiranjem učencev, učiteljev in ravnateljev različnih osnovnih šol. Njihova raziskava je tudi pokazala, da bi 45,5 odstotka učencev, ki so v zadnjih treh razredih osnovne šole, vnovič izbralo tri izbirne predmete, 36 odstotkov bi jih izbralo dva. Samo 9,3 odstotka anketiranih je odgovorilo, da ne bi izbrali nobenega izbirnega predmeta. Izsledke raziskave je povzela v Dnevniku Ranka Ivelja.

Tako smo dobili uradni seznam predmetov, s katerim si učenci popravijo učni uspeh. Nočem podcenjevati športa, ampak ne verjamem, da večina učencev te predmete izbira zgolj zaradi navdušenja nad športom. Šport za zdravje, izbrani šport in šport za sprostitev pride prav tako tistim učencem, ki bi jim sicer zmanjkalo za odličen uspeh, kot slabšim učencem, ki se zadovoljijo z dvojkami. Slednji te predmete večinoma izberejo zgolj zato, ker nekaj morajo izbrati. In najlažje se je poditi za žogo, kar itak, če je le mogoče, počnejo po koncu pouka. O tem je janina pisala v komentarju na zapis Zbogom odličen uspeh, pa nezadosten.

Prav tako lahko na podlagi tega seznama ugotovim, da večino učencev izbirni predmeti niso dodatno breme. Tistih predmetov, ki od njih zahtevajo razmišljanje, dodatno učenje, se z izjemo nemščine večinoma izognejo.

S tem nočem reči, da so izbirni predmeti nekaj slabega. Samo uvajati in ukinjati jih ne gre z mislijo na volivne rezultate, na predlog neke skupine staršev. Marsikateri učenec je z uvedbo izbirnih predmetov dobil možnost, da si je izbral dejavnost, ki ga zanima, pa prej ni imel možnosti za to. Takšni predmeti so gotovo gledališki klub, logika, likovno snovanje, računalništvo in literarni klub.

Po mojem mnenju je prav, da izbirni predmeti ostanejo, samo ocena ne bi smela imeti enake teže za logiko, likovno snovanje, slovenski jezik… in sprehode pri športu za zdravje. Ko sem jaz hodila v osnovno šolo, so bili vsi predmeti obvezni. Za glavne predmete smo imeli od prvega razreda naprej ocene. Likovno vzgojo, glasbeno vzgojo in športno vzgojo so nam ocenjevali z uspešno in manj uspešno. Splošni uspeh so nam določili na podlagi številčnih ocen. Zaradi tega sistema, so bili umetniško nadarjeni učenci pogosto v slabšem položaju, saj se niso mogli vpisati na najbolj prestižne gimnazije. Pri matematiki in fiziki jim več kot trojko ali štirico ni uspelo dobiti, ocena pri likovnem pouku pa jim ni štela. V teh gimanzijah so te učence pogrešali, ugotavljali so, da bi jih rabili, da bi bili razredi bolj heterogeni. Zdaj pa imamo drugo skrajnost.

Šolski minister Milan Zver je včeraj sindikatom zagotovil, da se bo o vseh spremembah šolske zakonodaje dogovarjal z njimi. To zagotovilo je korak naprej, saj je do zdaj poslušal predvsem društvo Šola po meri človeka oziroma njegovo podpredsednico Angelco Likovič. Zelo priporočljivo bi bilo, da bi se posvetoval tudi z učitelji, ki učence najbolje poznajo, saj so z njimi v razredu. Pa tudi izvedence, s katerimi sodeluje, bi bilo dobro spoznati.

Objavljeno pod kultura in šolstvo | | |