Družba za avtoceste (Dars) bo letos imela na voljo za gradnjo in obnovo avtocest in drugih cest iz nacionalnega programa rekordnih 734,5 milijona evrov, je sklenila vlada. Prometni minister Janez Božič se je po seji pohvalil, da je to »v primerjavi z lanskim načrtom 3,4 odstotka več, v primerjavi z resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest pa kar 26,5 odstotka več«. Po ministrovih besedah gre »za največji obseg gradnje v zgodovini izvajanja avtocestnega programa«. Pozabil pa je povedati, da si bo Dars moral kar 70 odstotkov tega denarja izposoditi. Med lastnimi viri avtocestna družba dobi iz proračuna le 13,23 milijona evrov.

Vlada se torej ni zmenila za opozorila Žana Oplotnika, izvedenca Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti, ki je pred štirimi leti za Dars izdelal podrobno analizo za dokončanje avtocestnega programa s predlogi za financiranje. Oplotnik je tik pred koncem lanskega leta za Dnevnik dejal: »Če država Darsu prihodnje leto (leta 2007, op. a) ne bo namenila več kot zgolj 13 milijonov evrov iz proračuna in bo vztrajala, da Dars gradi avtoceste v pospešenem ritmu, se lahko zgodi, da bodo že prihodnje leto prisiljeni najemati kredite za odplačevanje zapadlih kreditov.«

Hotel je torej povedati, da bo vlada morala ustaviti zadolževanje tako, da bo povečala znesek iz proračuna za gradnjo avtocest, ali pa Darsu naročiti, da bo upočasnil gradnjo. Po zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev bi moral namreč Dars iz proračuna dobiti 155 milijonov evrov na leto, torej več kot 10-krat več, kot mu je pravkar odmerila vlada. Žiga Andoljšek, generalni direktor direktorata za premoženje na finančnem ministrstvu, se je na Oplotnikova opozorila v istem članku v Dnevniku odzval z besedami, »da stanje ni tako katastrofalno: Sistem bo zdržal. Potrebno je le izbirati primerno ročnost kreditov in izvesti nekaj ukrepov.« Na očitke o pretiranem zadolževanju države je konec januarja v državnem zboru odgovoril tudi predsednik vlade. Dejal je: govorjenje »o tem, kako se Slovenija zadolžuje, nima nobene realne osnove«. Kljub temu v Mladini nisem zasledila popravka izjave ekonomista Bogomirja Kovača, da Slovenija ne bi izpolnila pogojev za prevzem evra, če bi v njen javni dolg prišteli tudi Darsove kredite. Ti so zunaj zato, ker jih ne najema država sama, ampak državno podjetje Dars, država zanje zagotovi le poroštva. To pomeni, če Darsu zmanjka za vračilo posojil, jih mora minister za finance odplačati z denarjem davkoplačevalcev.

Ob tem je smiselno omeniti, da je Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev že zdaj bolj zadolžena, kot je bila 20-milijonska nekdanja Jugoslavija. Na spletni strani Darsa je objavljen podatek, da je bilo podjetje na zadnji dan leta 2006 zadolženo za 1,77 milijarde evrov. Oplotnik je ocenil, da nihče ne ve, koliko časa bomo te kredite odplačevali. Po nekaterih ocenah še po letu 2040, je povedal za Dnevnik. Po napovedih evropske komisije bo takrat že huda kriza zaradi porasta izdatkov pokojnine, še ene grožnje, ki jo ima vlada na stranskem tiru.

Maja leta 2004 je državni zbor potrdil resolucijo o gradnji avtocest oziroma veljavno različico nacionalnega avtocestnega programa. Takrat je bil minister Janez Božič predsednik uprave Darsa in odločno je zatrjeval, da osnovni avtocestni program ne bo dražji od 5 milijard evrov (obresti in stroški za najemanje posojil po njegovem ne sodijo med stroške programa), čeprav v resoluciji piše, da bo končna cena slabih 14 milijard evrov. S tem, da si je moral Dars takrat za izvedbo letnega programa izposoditi le polovico denarja. Izračunov o zmožnostih Darsa za odplačevanje posojil in o zmožnostih za najem novih posojil, Božič ne kot predsednik uprave Darsa ne kot minister ni dal na mizo in jih pokazal javnosti.

V načrtu gradenj je predvideno, da bo Dars letos moral odplačati za 59,24 milijona evrov glavnice posojil in za 46,29 milijona evrov obresti. V njem tudi piše, da je pogoj za uresničitev tega načrta sprejem zakona o poroštvu za najem posojil in izdajo obveznic v skupnem znesku 501,11 milijona evrov. To je torej letošnja dodatna obremenitev davkoplačevalcev kot porokov. In za kaj Dars te dodatne kredite potrebuje? Za odseke, ki jih bo letos začel graditi in jih že gradi bo potreboval 264,91 milijona evrov, za pokritje razlike zaradi podražitev načrtovanih odsekov v obdobju od leta 2002 do 2006 bo moral najeti 217,71 milijona evrov novih posojil oziroma se zadolžiti z izdajo obveznic, 18,48 milijona evrov pa si bo moral sposoditi, ker za odsek Vrba-Peračica ni počrpal denarja iz evropskega kohezijskega sklada (očitno je zamudil rok zaradi zamud pri začetku gradnje).

Ob tem, da se bo Dars moral letos za 217,71 milijona evrov zadolžiti zaradi podražitev posameznih odsekov, naj spomnim, da so v jeseni 2004 na podlagi poslanskega vprašanja v evropskem parlamentu objavili podatke o stroških gradnje avtocest v članicah EU. V tej analizi, ki jo je izdelal ugledni nemški inštitut, se je pokazalo, da so slovenske avtoceste med najdražjimi v EU. Božič je te navedbe takrat že kot kandidat za prometnega ministra odločno zavrnil, da »gre za mešanje hrušk in jabolk«.

Božič vseskozi trdi, da stroške za gradnjo vseskozi znižujejo, da odsekov ne dražijo, ampak samo prilagajajo cene zaradi “višje stopnje obdelave dokumentacije”. Zakaj potem vsako leto znova objavi novo rekordno vrednost programa, zakaj torej potrebuje vedno več denarja?

Glavni vir za odplačilo Darsovih dolgov je cestnina. Konec prihodnjega leta bi Dars moral uvesti sistem za pobiranje cestnine brez ustavljanja. V načrtu za letošnje leto, ki ga je potrdila vlada, samo piše, da je za uvedbo tega sistema predvidenih 7,37 milijona evrov. Kdaj bo sistem zaživel in prinesel dodatne prihodke, me kot poroka za odplačilo Darsovih posojil precej zanima. Kaže namreč, da bo konec letošnjega leta zadolženost Darsa presegla 2 milijardi evrov. Ker je vsako leto dograjenih več avtocestnih odsekov, mora Dars pobrati vedno več cestnine. Kje se to pozna?

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |