Pregovorno previdni generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer je v pogovoru za današnji Financial Times zelo naravnost povedal, da Natu grozi razkol zaradi raketnega ščita, ki ga ZDA nameravajo graditi na Češkem in Poljskem, menda za obrambo pred iranskimi raketami. S tem je odgovoril nemški kanclerki in predsedujoči EU Angeli Merkel, ki mu je prejšnji teden ta vroč krompir poslala rekoč, da je ta ščit vprašanje Nata ne pa Evropske unije.

Skupaj z zunanjim ministrom Frankom-Walterjem Steinmeierjem je Merklova na nedavnem vrhu EU odločno zatrla vsak poskus, da bi ta tema prišla na dnevni red zasedanja voditeljev in zunanjih ministrov. To je razumljivo, saj je bilo več kot dovolj dela z iskanjem kompromisa o energetiki in okolju, kjer so bile članice prav tako na različnih bregovih.

Da ščit, ki ga ZDA načrtujejo na Češkem in Poljskem, lahko povzroči novo oboroževalno tekmo, je februarja opozoril ruski predsednik Vladimir Putin, enako meni tudi francoski predsednik Jacques Chirac, vendar pa je njegovo mnenje bistveno manj pomembno, saj najkasneje maja odhaja s predsedniškega položaja. Konservativni predsedniški kandidat Nicholas Sarkozy se je prav danes ogradil od Chiraca, ampak Sarkozy stališča tako in tako neprestano prilagaja in spreminja.

Bolj pomembno je, da so načrti za dograditev tega ščita spet razdelili članice EU na skupino, ki bolj posluša Washington kot Bruselj, in na tiste, ki zagovarjajo samostojno evropsko politiko. V bistvu so se članice EU spet enako razdelile na dve skupini kot leta 2003 pred ameriškim napadom na Irak.

Voditelji EU se 25. marca spet sestanejo v Berlinu, kjer bodo proslavili 50. obletnico podpisa rimskih sporazumov. Tam najbrž ne bo časa, da bi začeli z razpravo o ščitu, bo pa to gotovo ena od glavnih tem neformalnega zasedanja zunanjih minsitrov, ki se šest dni kasneje sestanejo v Bremnu. Treba se je nehati sprenevedati, da to ni evropski problem, vse več članic sporoča v Berlin. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn recimo pravi, da mora EU o tem ščitu poenotiti stališča, “ker ne sme več postati žoga v igri med ZDA in Rusijo”.

Obrambni ministri članic Nata bodo o omenjenem ščitu razpravljali na rednem zasedanju junija in začeli pripravljati teren za sprejem odločitve na prihodnjem vrhu Nata, ki bo v letu 2008. Na podlagi izjav generalnega sekretarja Nata, bodo iskali kompromis na podlagi zagotovil, da je mogoče na podlagi izsledkov “študij izvedljivosti zaščititi celotno Evropo”. Potrebna je “samo politična razprava, razprava, kdo bo kaj plačal”. Rusijo pa je treba samo prepričati, da ta ščit nikakor ni naperjen proti njej.

Ruski predsednik Putin se s tem danes ne ukvarja, saj je na obisku v Vatikanu. Bliža pa se tudi čas, ko bo svoje stališče morala objaviti tudi Slovenija. Da bi članice, ki so ‘naklonjene’ ZDA, pripravljale kakšno izjavo, ki je podobna vilniuški o podpori ZDA pri napadu na Irak, še ni bilo slišati.

Objavljeno pod svet | | |