podrobneje

Sprehod po “predoru znanosti”

img_2651.jpg

Tako se začne

Smo leta 2050, računalnika, kakršnega poznamo danes, ni več. Enako kot mobilni telefon in kamero ga imamo v obleki, seveda s priključkom na svetovni splet. To bo omogočala nanotehnologija, izvem v “predoru znanosti”, ki so ga Nemci pravkar postavili v Bruslju. Je ena od njihovih predstavitev v času predsedovanja EU. Stopim do tretje postaje, kjer me seznanijo, da mi bodo razložili, kako deluje tovarna s 120 tisoč delavci. Ne si predstavljati velikanske zgradbe, saj gre za eno samo celico, mi razloži prijazen moški glas iz slušalke, ki sem jo dobila pred vhodom v “predor”, ki je dejansko razstavna dvorana.

img_2652.jpg

Stavba, v kateri je “predor znanosti”

Za možgane mi isti glas iz slušalke razloži, da zavzamejo le 2 odstotka teže človeka, porabijo pa kar petino vse energije. V njih je 100 milijard celic, kar je toliko kot zvezd v Rimski cesti. Kako znanstveniki preučujejo naše zaznave, mi predstavijo na kolesu, na katerega lahko sedem in se virtualno popeljem po mestu Tübingen. Vseh postaj je dvanajst. Po njem se je mogoče sprehoditi tudi virtualno.

img_2642.jpg

Ena od predstavitev na ekranu

img_2645.jpg

img_2643.jpg

Pred zadnjima dvema postajama

Objavljeno pod znanost in tehnologija | | Print This Post |


2 odziva na “Sprehod po “predoru znanosti””  

  1. 1 Lucija07

    Pa ti misliš, da je to mogoče? V resnici?

  2. 2 darja

    V tem “predoru” je predstavljeno res ogromno, v njem si lahko nekaj ur. Jaz sem bila na eni strani presenečena, kaj vse so že odkrili, na drugi strani pa, koliko je še ostalo prikritega, zlasti o možganih in zaznavah. Pred nekaj meseci sem dobila fotografije prvih mobilnih telefonov, to so bili ogromni kovčki, kakšni so bili prvi računalniki, zdaj sestavljajo prve umetne možgane… Znanost gre naprej, marsikaj je mogoče, samo vprašanje je, kdaj in za kakšno ceno, za kakšne namene.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina




 preberite še

Razvijajo robote, ki bodo znali potolažiti osamljene ljudi

Razviti robote, ki se čustveno odzivajo na ljudi, je cilj evropskega projekta, ki ga vodijo britanski znanstveniki, poroča BBC. Razviti hočejo robote, ki se bodo učili od ljudi, se nanje odzivali socialno in čustveno primerno, pojasnjuje dr. Lola Canamero. Roboti se bodo učili na podlagi odzivov, ki jih bodo dobili od ljudi, kaj pomeni kak [...]

| Print This Post | 2 odziva »

Zakaj Google nima evropskega konkurenta

Evropski komisar Janez Potočnik v svojem blogu pravi, da najnovejši podatki o izdatkih (EU) za znanost niso spodbudni. V zadnjih treh letih je ta delež stagniral pri slabih 2 odstotkih BDP. »If we are to see improvement in the future, we need to press on with our commitments,« poudarja ob tem Potočnik in ponavlja, da [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Varuhinja konkurence na trgu dela

Pred približno pol leta je koalicijska Nova Slovenija po mukotrpnem brskanju iz žepa potegnila Mojco Kucler Dolinar kot zamenjavo za odstopljenega Jureta Zupana na položaju ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Mlada pravnica je s člansko izkaznico NSI vsekakor izpolnila potrebni kriterij za vodenje slovenske znanosti. Verjetno so bili zelo redki tisti, ki [...]

| Print This Post | 2 odziva »



Avstrijci redno dobivajo nagrade za inovativnost, Slovenci redko

Eden od kazalnikov, kako uspešna so podjetja iz posameznih držav na področju inovacij in novih tehnologij, so različne nagrade, ki jih dobivajo. Da imajo dobro poslovno okolje, pa tudi, da lahko svoje inovacije, nove tehnologije in procese tudi uporabijo in unovčijo, med manjšimi članicami EU dokazujejo recimo Avstrijci, saj tako rekoč ni podelitve nagrad, kjer [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Zakaj Slovenija ni tehnološki svetilnik sveta

Sredi decembra, ko je Evropska komisija v Bruslju javnosti predstavljala rezultate lizbonske strategije, sem se s kolegi mudil na obisku v enem največjih nemških inštitutov, Nemškem letalskem in vesoljskem centru (DLR), ki ima pomembno vlogo pri projektih Evropske vesoljske agencije (ESA). Osrednji temi naših pogovorov sta bili sodelovanje na raziskovalnem področju ter nemške izkušnje in [...]

| Print This Post | 9 odzivov »

 arhiv

 koledar

marec 2007
pon tor sre čet pet sob ned
« februar   april »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

 razgledi.net