velik pogum je, nasprotno, pokazala merklova, ko je po dobljenih volitvah šopala davkoplačevalske evre za poljske kmete, ane malo več resnosti pri politični analizi bi bilo potrebne tukaj, bumerang.

hja, naredila je to, kar se od nemcev pričakuje: pomahala je s čekovno knjižico. medijski pomp okoli gospe Evropejke, decembra 2005 je bil samo dobrodošel politični spin, ki naj zakrije to banalno dejstvo (in patološki strah merklove, da ji slučajno ne bi spodrsnilo na evropskem odru takoj na začetku). ni pa čudno, da so nepoznavalci evropskih zadev ta spin tako zlahka kupili - konec koncev je malikovanje velikih ‘macherjev’ novinarjem že v krvi.

Chirac: danes se je kar dobro odrezal. Decembra 2005 je Britancem zabrusil, da so mu postregli popolnoma zanič hrano, samo Finci da imajo še slabšo. Marca lani pa je odšel na pivo, ko je predsednik evropskega združenja delodajalcev, ki je Francoz, spregovoril angleško.

Britanija: Blaira bo po vsej verjetnosti nasledil finančni minister Brown, ki v svojih govorih Evrope sploh ne omeni, svoj odnos do Unije pa kaže tudi s tem, da se je lani od 11 udeležil le dveh zasedanj finančnih ministrov, opažajo novinarji.

Barroso: zdaj spet cveti, ker sta z Merklovo ista politična opcija. Sicer pa se obrača po vetru.

V Franciji pa je tako: Sarkozy ima v žepu različne predloge, katerega kdaj potegne iz žepa je odvisno od tega, s kom se pogovarja; Royalova pa ni prepričljiva, ker sploh nima jasnih stališč.

V takšnih razmerah je Merklova res zvezda.