Zmage brez modric in izruvanih zob
darja, četrtek, 8. marec 2007Na praznik žensk nemška kanclerka Angela Merkel prvič vodi evropski svet. Za mizo ima v glavnem moške. Da jih je sposobna prepričati, je dokazala že na prvem svetu decembra 2005, ko so zgolj po njeni zaslugi sprejeli nov sedemletni finančni okvir (finančno perspektivo), o katerem so se vse leto neuspešno pogajali. Čeprav je bila novinka med starimi mački, je natančno vedela, kaj mora povedati francoskemu predsedniku, da bo popustil in sprejel ne vem katero kompromisno rešitev, ki jo je predlagal britanski premier Tony Blair.
Blair ji tokrat lahko uslugo vsaj delno vrne. To bo tudi naredil, a ne zgolj zato, ker bi rad poravnal račun, saj tudi Velika Britanija predlagane sklepe o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in povečanju rabe obnovljivih virov energije lahko uresniči le s stisnjenimi zobmi. Za Blaira je tokratni svet EU predzadnji ali zadnji, preden bo odšel s premierske funkcije. In hoče se posloviti z uspehom, kot voditelj, ki je odigral eno od ključnih vlog pri zgodovinskih odločitvah EU.
Zagotovo pa je tokratni svet EU zadnji za francoskega predsednika Jacquesa Chiraca, saj namerava menda v nedeljo dokončno v govoru, ki ga bo imel po televiziji, sporočiti, da na aprilskih predsedniških volitvah ne bo kandidiral. Chirac kljub temu pred začetkom vrha za razliko od Blaira ni podpiral Merklove. Vztrajal je, da Francija njene predloge lahko podpre le, če bo k deležu obnovljivih virov lahko prištel tudi jedrsko energijo. Čeprav sta nemška kanclerka in francoski predsednik politika iz istega političnega tabora, imata še nekaj drugih neporavnanih računov. Najbolj vroč je Airbus zaradi odpuščanja zaposlenih v Nemčiji in Franciji.
Nič lažje nemški kanclerki ne bo prepričati poljskega predsednika Kaczynskega, ki kadar je le mogoče od Nemčije zahteva popravo zgodovinskih krivic, na energetskem področju se Poljaki čutijo izigrane, ker se je nekdanji nemški kancler Schröder z Rusi dogovoril za gradnjo plinovoda pod Severnim morjem namesto prek Poljske.
Ampak Angela Merkel je težkih nasprotnikov vajena. Na svoji poti do kanclerke je premagala svoje največje nasprotnike v stranki z nekdanjim predsednikom bavarske vlade, legendarnim Edmundom Stoiberjem na čelu. Vse je naredila elegantno, pod mizo, brez modric in izruvanih zob.
Objavljeno pod svet | 
| 
|
Tole čedalje očitnejše zatikanje ležajev nemško-francoske osi, okrog katere se je nekoč, od vsega začetka, vrtela EGS/ES/EU postaja, se mi zdi, prav zlovešče. Chirac je človek brez vizije in se na srečo poslavlja, vendar ni prav jasno, kakšna bo v evropskih zadevah drža njegovega naslednika/ce. In koliko daljnovidnosti bo premogel/a. Vsekakor se zdi, da ne bi bilo odveč, če bi je malo več kot Merklova. Ali Brown (ali Cameron). Ali Prodi. Ali … Hm, nekako šibka je trenutno videti evropska ideja.
Ja, ko Merklova izgleda edina svetla točka, edina Evropejka, potem smo že zelo na psu. Francozi in Angleži bodo šli korak navzdol. Tu je še prazni Barroso. Edini svetle točke ostajajo luksemburški, belgijski in hi, hi slovenski premier. Stavim, da bo drugo leto zvezda v tej koaliciji… Prekleto rabimo nekoga z vizijo, močjo in pogumom. Mešanico mladega Blaira, starega Mitteranda, bistrega Genscherja… Vse bo zgolj še forma. Underground vabi…
Naj mi moški oprostijo, a zdi se mi, da Evropa vse bolj ječi pod moško tragikomično. Mislim, da bi bilo prav prijetno videti še katero “gospo” v prvih vrstah.
Sem preverila, Angela Merkel je na tem vrhu med voditelji edina ženska. Ker je ta vrh gospodarski, sodelujejo poleg zunanjih ministrov še finančni, gospodarski, v nekaterih delegacijah je minister za evropske zadeve. V tej zasedbi imajo Avstrijci, Grki, Madžari, Poljaki in Britanci zunanjo ministrico, Poljaki imajo še finančno ministrico.
Chirac: danes se je kar dobro odrezal. Decembra 2005 je Britancem zabrusil, da so mu postregli popolnoma zanič hrano, samo Finci da imajo še slabšo. Marca lani pa je odšel na pivo, ko je predsednik evropskega združenja delodajalcev, ki je Francoz, spregovoril angleško.
Britanija: Blaira bo po vsej verjetnosti nasledil finančni minister Brown, ki v svojih govorih Evrope sploh ne omeni, svoj odnos do Unije pa kaže tudi s tem, da se je lani od 11 udeležil le dveh zasedanj finančnih ministrov, opažajo novinarji.
Barroso: zdaj spet cveti, ker sta z Merklovo ista politična opcija. Sicer pa se obrača po vetru.
V Franciji pa je tako: Sarkozy ima v žepu različne predloge, katerega kdaj potegne iz žepa je odvisno od tega, s kom se pogovarja; Royalova pa ni prepričljiva, ker sploh nima jasnih stališč.
V takšnih razmerah je Merklova res zvezda.
“Da jih je sposobna prepričati, je dokazala že na prvem svetu decembra 2005, ko so zgolj po njeni zaslugi sprejeli nov sedemletni finančni okvir (finančno perspektivo), o katerem so se vse leto neuspešno pogajali”
hja, naredila je to, kar se od nemcev pričakuje: pomahala je s čekovno knjižico. medijski pomp okoli gospe Evropejke, decembra 2005 je bil samo dobrodošel politični spin, ki naj zakrije to banalno dejstvo (in patološki strah merklove, da ji slučajno ne bi spodrsnilo na evropskem odru takoj na začetku). ni pa čudno, da so nepoznavalci evropskih zadev ta spin tako zlahka kupili - konec koncev je malikovanje velikih ‘macherjev’ novinarjem že v krvi.
Schröder je imel pol leta prej povsem enako čekovno knjižico, pa ni imel poguma, da bi jo pokazal. Luksemburžan Juncker pa je po propadu pogajanj razsul Blaira, ne pa tudi Chiraca.
“Schröder je imel pol leta prej povsem enako čekovno knjižico, pa ni imel poguma, da bi jo pokazal.”
velik pogum je, nasprotno, pokazala merklova, ko je po dobljenih volitvah šopala davkoplačevalske evre za poljske kmete, ane
malo več resnosti pri politični analizi bi bilo potrebne tukaj, bumerang.