podrobneje

Na hrbtni strani rednega mesečnega izpiska o prometu, ki ga te dni dobivajo komitenti NLB, je med drugimi tudi obvestilo o nadomestilu za dvig gotovine na bankomatih.

Od 1. aprila 2007 bo nadomestilo za dvig gotovine s kartico osebnega računa - BA Maestro na bankomatih drugih bank doma in v vseh državah EU, kjer je valuta dviga evro ali švedska krona, znašalo 0,47 evra (112,63 tolarja).

Podražitev omenjene storitve je 42-odstotna; doslej je dvig na bankomatu druge banke stal 0,33 evra. (Kar v obvestilu kajpak ne piše.) Hm, a je pravzaprav sploh mogoče, strogo pravno gledano, govoriti o podražitvi?

Na spletni strani urada za varstvo konkurence namreč še zmeraj ‘visi’ odločba z dne 26. februarja 2007, v kateri piše, da so NLB, Banka Celje, NKBM in Abanka Vipa z usklajeno uvedbo provizije za dvig gotovine na bankomatih drugih bank kršile zakon. V drugi točki te odločbe izrecno piše:

Sklepi organov bank, ki so naštete v prvi točki izreka, s katerimi so določile, da bodo provizijo za svoje komitente pri dvigu gotovine z domačo debetno kartico na bankomatih drugih bank uvedle 20. 2. 2006 v višini 80,00 SIT, so prepovedani in nični.

Če je protikartelni urad odločil, da je sklep (z dne 20. februarja 2006) o uvedbi provizije ničen, to pomeni, da provizije doslej ni bilo. No, kot da je ni bilo, komitenti so jo plačevali, banka pa jim ni povedala še ničesar o tem, ali jim jo bo zdaj, ko se je izkazalo, da pravne podlage za njeno obračunavanje ni bilo, vrnila. (Možnosti za skupinsko tožbo komitentov obstajajo, zanimivo bo videti, ali bo kakšna odvetniška pisarna v slogu ameriških pograbila primer, ki bi lahko bil precedenčen za slovensko sodno prakso.)
Jim je pa zato, komitentom NLB, povedala, da provizija odslej brez dvoma bo, ponosnega pol evra skoraj. Je pa zato varuhu konkurence NLB sporočila, da bo morebitni izpad (ob morebitni vrnitvi, z obrestmi?) v enem letu nezakonito obračunanih zneskov provizij nekako v dveh letih nadomestila; če jih morebiti sploh ne bo vrnila, pa toliko bolje zanjo.

NLB je s to potezo svojim komitentom ponudila utemeljen razlog, da zamenjajo banko.

Objavljeno pod gospodarstvo | | Print This Post |


1 odziv na “NLB svojim komitentom sporoča, naj zamenjajo banko”  

  1. 1 bumerang

    Ne vem, ali NLB računa, da ljudje ne bodo pozorni na ta strošek, ali hoče zadržati le bogate, ki jim lahko zaračuna, reveži pa naj gredo drugam. Manj kot imajo komitentov, manj imajo stroškov z vodenjem računov. Obresti za limite, ki jih izkoriščajo seveda revni, pa potrošniška posojila očitno niso dovolj donosne, ali pa so na NLB na to pozabili.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

KBC je začela postopek za prodajo delnic NLB

Belgijska KBC je določila način in pogoje za prodajo 34 odstotkov delnic, ki jih ima v NLB, so sporočili iz KBC. On reassessing its investment in Nova Ljubljanska banka (NLB) in 2006, KBC decided to position itself as a purely financial investor in the Slovene bank. Consequently, KBC’s entire 34% stake became available on the market. [...]

| Print This Post | 3 odzivi »

Kakšni so riziki slovenskih bank?

Jože v svojem prispevku Reševanje NLB? sprašuje, ali vlada javnost nemara s piarovsko akcijo pripravlja na reševanje NLB, glede na to, da je v sporočilu za javnost napisala »Dokapitalizacija je eden od predpogojev za nadaljnje doseganje izvrstnih rezultatov in ohranjanje visokih mednarodnih ratingov«. Evropski komisar za notranji trg Charlie McCreevy je februarja, sicer zaradi ameriške [...]

| Print This Post | 2 odziva »

Glede na kupno moč imajo najdražjo elektriko Slovaki

Električna energija za gospodinjstva in industrijo se je od januarja 2006 do januarja 2007 v EU podražila za 9 odstotkov, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Najbolj se je podražila v Veliki Britaniji (25 odstotkov) in na Švedskem (16 odstotkov). Slovenija je pri gospodinjstvih med članicami z najmanjšimi podražitvami, pri industriji pa je pred njo med [...]

| Print This Post | 1 odziv »



Druga največja evropska banka bo italijanska

Videti je, da sta se največja in tretja največja italijanska banka dogovorili. Z njuno združitvijo bo nastala druga (za HSBC Holdings) največja evropska (in peta svetovna) banka po tržni kapitalizaciji. Unicredit bo prijateljsko prevzel Capitalio, za dobrih 20 milijard evrov, združena banka pa bo glede na trenutno ceno njunih delnic vredna več kot 100 milijard [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Stroški dela so v Sloveniji pod povprečjem EU

Stroški dela so lani v industriji v Sloveniji znašali 11,30 evra, kar je pod povprečjem EU, ki je bilo 22,30 evra. Povprečni znesek stroškov dela v EU se je lani v primerjavi z letom 2006 povečal za 3 odstotke, v Sloveniji pa za 4,7 odstotka. Druge nove članice so imele bistveno višje stopnje rasti. Kot [...]

| Print This Post | ni odzivov »

 arhiv

 koledar

marec 2007
pon tor sre čet pet sob ned
« februar   april »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

 razgledi.net