Živeti skupaj ali se osamosvojiti, kdo koga izkorišča, kakšne so prednosti življenja v federaciji, kako to federacijo reformirati, da bo bolj učinkovita, so vprašanja, ki so jih včeraj odpirali v razpravi o odnosih med Flamci in Valonci v Belgiji. Predvidene so tri takšne razprave. Včerajšnjo so neposredno prenašali po televiziji, sodeloval je tudi predsednik belgijske vlade Guy Verhofstadt.

Pogovarjali so se politiki, umetniki, mladi, starejši. Govorili so francosko in flamsko. Da se ve, kdo je kdo. Razprava je sicer bila zelo mirna, nihče ni povzdignil glasu. Zanimivo je tudi bilo, da so glasbeniki v en glas govorili, da se počutijo Belgijce, so povsod dobrodošli in ne vidijo razlogov za kakršno koli ločevanje. Dejansko pa je to začetek predvolivne kampanje, saj imajo Belgijci letos parlamentarne volitve.

Čeprav so nekateri Flamci zelo jasno zahtevali odcepitev oziroma osamosvojitev, nenazadnje je skrajna desnica v Flandriji med najmočnejšimi v Evropi, je večina prebivalcev vendarle za ohranitev Belgije. To se je pokazalo lani malo pred koncem leta, ko je nacionalna televizija objavila, da se je Flandrija odcepila, kraj z družino pa zbežal iz države, ker je ugotovil, da v takšnih razmerah ne more več vladati. Ker so šele po 20 minutah gledalcem povedali, da gre za potegavščino in ker je to objavila nacionalna televizija, je v državi izbruhnila kar precejšnja panika. Ustrašili so se navadni državljani, pa tudi podjetniki in politiki.

Zaradi tega gre kar pritegniti predsedniku vlade Verhofstadtu, ki pravi, da se za odcepitev zavzema le manjšina, zaradi tega se on zavzema za federacijo. Lahko se imenuje tudi konfederacija, kot je recimo Švica, vendar je bolj kot poimenovanje pomembna vsebina. Dodal je še, da imajo v Belgiji recej moči zvezne pokrajine in lokalne skupnosti, ki razpolagajo tudi z večino denarja. Zato že zdaj ni mogoče govoriti o centralizmu, ampak precejšnji avtonomiji federalnih enot.

Kakor koli, razlike med Flamci, ki živijo na severu države, in francosko govorečimi Valonci, ki živijo na jugu, so v Belgiji precej vidne. Čeprav naj bi bila oba jezika, francoski in flamski, enakopravna, je dvojezičen le Bruselj. Flamci veliko raje slišijo angleščino kot francoščino, nekateri celo pravijo, da ponekod v restavracijah gostom, ki naročijo v francoščini, nočejo postreči. Valonci pa tudi večinoma ne govorijo flamsko.

Flamci so bogatejši del Belgije šele v zadnjih letih, ko je kmetijstvo kot glavna panoga zamenjala finančna industrija. Prej je bilo obratno. Industrijsko razviti Valonci so podpirali revne kmete Flamce. Valonska industrija je zdaj na kolenih in se nikakor ne more pobrati.

Da pa Flamci in Valonci vendarle niso tako zelo skregani, kot bi lahko sklepali na podlagi izjav politikov, dokažejo tudi na rajanju na paradi zineke. Belgija je na prepihu, razlagajo, zato so njeni prebivalci dejansko zineke, kar v narečju pomeni mešanec.

Objavljeno pod svet | | |