Nas res čaka nova hladna vojna?
darja, torek, 6. marec 2007Rusija bo revidirala svojo vojaško doktrino, »ki bo upoštevala večji pomen vojske v globalni politiki«, napoveduje svet za nacionalno varnost. Da Rusija ne bo mirno gledala, kako ZDA v okviru Nata gradijo raketni ščit na Poljskem in Slovaškem, je ruski predsednik Vladimir Putin opozoril že februarja na varnostni konferenci v Münchnu. Američanom je zabrusil, da so »v vseh ozirih prestopili svoje nacionalne meje«, kar je za države, ki nasprotujejo Washingtonu spodbuda za razvoj jedrskega orožja. S tem je povedal, da ZDA s svojim ravnanjem podžigajo novo hladno vojno.
Ruska Pravda v angleščini, ki je povzela stališče ruskega sveta za nacionalno varnost, je včeraj napisala:
»An analysis of the international situation shows that military force has become an increasingly important factor in the policy of leading nations,” it said. “Leading powers are paying increasing attention to the modernization of their military forces and the improvement of their armaments. Means of modern warfare are being actively implemented, modes of using force are being reviewed, the configuration of the military presence is being changed and military alliances, particularly NATO, are being strengthened.«
Poljska in Češka sta znani kot proameriško usmerjeni članici EU. S tem, da soglašata z gradnjo raketnega ščita na svojem ozemlju, sta spravili v zadrego Evropsko unijo. Ta ima z Rusijo že težave zaradi embarga za uvoz poljskega mesa in poljščin, zaradi katerega je lani v jeseni Poljska blokirala začetek pogajanj o novem partnerskem sporazumu med EU in Rusijo. Odprta so vprašanja glede oskrbe z energijo. Po zapletu zaradi zaprtja naftovoda z Belorusijo, prek katerega dobivajo rusko nafto vzhodnoevropske članice EU in tudi nekatere zahodnoevropske članice, med katerimi je tudi Nemčija, zdaj Nemci kot predsedujoči EU iščejo rešitev za naftovod, ki so ga Rusi zaprli Litvi. Ta naftovod je za Litvo ključnega pomena, saj je povezan z največjo rafinerijo v tej državi. Na včerajšnjem zasedanju zunanjih ministrov EU so nekateri zahtevali, da je treba v Moskvo poslati resen opomin, Nemci hočejo zadeve umiriti, zato predlagajo samo poziv ruskim oblastem, da je treba zagotoviti nemoteno oskrbo. Rusija z zaporami EU kar po tekočem traku dokazuje, kako so nekdanje članice Varšavskega pakta in tudi zahodne članice odvisne od nje. Američani jim kaj veliko pri tem ne morejo pomagati.
Ker nima rešitve, nemško predsedstvo vprašanja o raketnem ščitu preprosto usmerja na Nato. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki bo v četrtek in petek vodila v Bruslju evropski vrh, je za Financial Times dejala, da je “Nato najboljše mesto za razpravo o teh vprašanjih”. Dejansko je to pogovor gluhih. Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Sheffer, ki je znan po svojih diplomatskih izjavah, je namreč pred nedavnim kar naravnost povedal, da so odnosi med EU in Natom zelo hladni, čeprav so oboji v Bruslju.
Na dnevni red za tokratni vrh EU so Nemci uvrstili čezatlantske odnose, vendar odločno poudarjajo, da bo govor le o gospodarskih temah, raketnega ščita med njimi ni. Predsednik češke vlade Mirek Topolanek, ki je bil včeraj na obisku v Bruslju, o raketnem ščitu tudi ni hotel nič povedati.
Da bi Evropejci vsaj malo pomirili Rusijo, je visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in obrambno politiko Javier Solana Moskvi predlagal sodelovanje ruskih in evropskih vojaških sil v skupnih mirovnih misijah. Napotili bi jih na Kosovo, pa tudi Moldavijo, poroča nemški der Spiegel. V Moskvi so menda to ponudbo sprejeli z odobravanjem. Seveda pa ni za pričakovati, da bodo zaradi tega spremenili stališče o raketnem ščitu na Poljskem in Češkem in nasploh proameriški politiki članic nekdanjega varšavskega pakta. Vrh EU jim bo moral ponuditi precej več in predvsem jasno politiko.
Pri tem ne gre pozabiti na Iran in njegovo jedrsko vprašanje. Ker je Teheran povedal, da se svojemu jedrskemu programu ne bo odpovedal, so že začeli pisati novo resolucijo, ki jo nameravajo predložili Varnostnemu svetu OZN, kjer je Rusija pomembna članica.
Prejšnja hladna vojna očitno ni bila dovolj dobra šola.
Objavljeno pod svet |
|
|






Ja, smo v hladnem miru, ki se še poglablja. Darja, glede na zadnje dni, bi verjetno kazalo dodati še Kitajsko. Chenney in njegovi na njej gradijo politiko zastrahovanja in upravičevanja izdatkov. Vrnili smo se v svet groženj, neumnežev, ki nam rišijo svet, ki ga, vendar ker tako opletajo s tovrstnimi grožnjami, bo tak celo postal. Samo, da ne bodo pošiljali kakšnih raket. Rusi in Kitajci jih ne bodo, dokler jih ne bodo dovolj amerikanizirali…
Predstavljajte si, da zunanjo politiko po svetu sedaj vodijo jerovški, cheneyi in ruski generali…
Seveda, Kitajska je prav tako eden ključnih igralcev.