Furlani svojega tokaja ne dajo
milan, torek, 6. marec 2007Kozarec vina na dan odžene dohtarja stran! Tako je rekel moj ded, ki je jabolko vselej z veseljem zamenjal za kozarček vina. Ne nujno enega in ne nujno rujnega. Ali pa mu je bilo rujno vsako vino, ki ga je popil. Takrat še ni vedel za chardonnaye in pinote vseh barv. Bilo je le belo in rdeče. In dva vinska zakona. Prvi se je glasil: Belo vino - dobro vino. Drugi pa ravno tako, samo da je namesto belega stalo rdeče. Črnega na Dolenjskem ni bilo.
Pa sem se spomnil na zanimivo razpravo, ki se je po naši vinorodni deželi razvnemala, ko so nam iz bruseljske prestolnice sporočili, da je tokaj lahko samo madžarski, mi pa naj si za to žlahtno sorto (mimogrede, madžarski tokay je bolj ali manj sladko vino iz trte šipon in nima prav nikakršne zveze z našim - no pravzaprav furlanskim tokajem!) izmislimo neko drugo ime.
Samo strešico smo pristavili in točaj je bil takoj pri roki. Ampak Madžarom se je to zdelo preveč enostavno, pa še naša bivša kmetijska ministrica je svojemu kolegu obljubila, da ne bomo izzivali s točajem. Potem smo pametovali in pametovali, dokler nismo dobili imena sauvignonasse. Ime je seveda nemogoče, da bolj ne bi moglo biti, ampak zdaj imamo vsaj mir. In še sauvignonasse za povrh. Radikon, slovenski vinar iz italijanskega Oslavja, je po mojem prepričanju pogruntal prav sijajno rešitev: le tokaj je prebral nazaj in ga natisnil na svoje vinske etikete kot - jakot.
Še najbolj pa se zabavam, ko opazujem, kako spretni so v isti zadevi naši sosedje Italijani. Njim se rok za preimenovanje izteče konec tega meseca, ampak takoj stavim, da bodo etikete tocai friulano še nekaj časa na njihovih steklenicah. Ko sta EU in Madžarska že leta 1993 v predpristopnih pogajanjih podpisali sporazum o zaščitenem ozemeljskem poimenovanju Tokay, je Italija takoj začela spodbijati veljavnost tega sporazuma. Da gre za diskriminacijo furlanskega tokaja. Zdaj pa trdijo, da predpristopni sporazum po vstopu Madžarske v EU itak ne velja več. Skupaj z razsodbo evropskega sodišča, se razume. Furlanija - Julijska krajina je takoj vložila tožbo proti evropski komisiji, čez nekaj časa pa so podobno tožbo na istega naslovnika spisali tudi v skupini zadrug iz te dežele. Več kot dovolj torej, da se do prvega aprila, ko bi italijanski vinarji morali zamenjati etikete, ne bo zgodilo nič. In potem še kdo ve koliko časa.
Objavljeno pod opilki |
|
|





Lep primer, kakšna je razlika med iznajdljivostjo in servilnostjo. No ja, kot ponavadi, tudi v tem primeru nisem prepričana, da je bivša ministrica razumela, za kaj gre, ko se je pogovarjala z madžarskim kolegom.
Pravno je zadeva čista. Tega imena ne smemo uporabljati. Potem pa gre zato, ali se pustimo kregati s Komisijo, ter ali imamo v njej dovolj dobre veze, da nam pomagajo lajšati problem. Kaj smo naredili mi? Najprej smo si po balkansko zmislili točaj, kar je napad na zdravo pamet. Izgubili smo argumente na dolgi rok, ker smo pokazali, da bi radi prenesli okoli Madžare in Komisijo, kot čuvarko pravnega reda. Nismo se šli tudi tihe diplomacije, v javnosti smo odpirali vprašanje. Potem dobimo grožnjo Madžarov in Komisije. Narediti nismo znali nič več drugega kot poslušno ubogati. Ne gre torej toliko za servilnost, kot za nerazumevanje formalnih in neformalnih postopkov. V tovrstnih primerih je izjemno pomembna tiha diplomacija in to do vseh vpletenih. To se bomo morali še precej učiti. Prejšnja ministrica tega seveda ni niti razumela, kaj še znala. Se pa nam to dogaja na vseh področjih…