Podjetje ima tretjega direktorja/direktorico v letu dni, časopis, ki ga izdaja, pa tretjega/tretjo (v.d.) odgovornega urednika. Primorske novice (PN). Košarkarskemu klubu, ki ga po letu dni vodi tretji trener, za kapetana pa nihče več ne ve na izust, kdo je, ne kaže dobro. Pravzaprav mu gre slabo: obisk pada, igralci odhajajo, sponzorji se umikajo. Union Olimpija (UO). No, tudi PN ne kaže dobro, v bistvu jim že gre slabo: naklada stagnira, izguba in stroški naraščajo, novinarji so ‘demoralizirani’, oglaševalci zadržani.

Mali družbeniki, ki nameravajo na jutrišnji skupščini družbenikov PN predlagati sklep o vložitvi odškodninske tožbe zoper štiri člane nadzornega sveta in nekdanjega direktorja Sergeja Škrlja v vrednosti 355.000 evrov, krivdo za razmere v podjetju in časopisu pripisujejo lastnikom. Ti so sredi lanskega leta razrešili direktorico Barbaro Verdnik in na njeno mesto imenovali Škrlja (iz anonimnosti si je pomagal z izjavo, da ne bere časopisov), ki je nato zamenjal še odgovornega urednika. Oba, direktor in odgovorni urednik, sta po nekaj mesecih odnehala (oziroma so ju ‘odnehali’), nadzorniki so imenovali novo direktorico, ta pa v dobrih dveh mesecih še ni našla oziroma imenovala novega odgovornega urednika oziroma urednice.

Očitki malih družbenikov o neprimernih posegih v podjetje letijo na predstavnike največjih lastnikov PN Banke Koper, Primorja, Hita in Luke Koper. Predlog sklepa je med drugim utemeljen z naslednjimi številkami.

Odločitve nadzornega sveta Primorskih novic v letu 2006 so družbo neposredno oškodovale vsaj za 85 mio SIT, posredna škoda pa je še mnogo večja. Namesto z dobičkom v višini 7,7 mio SIT je družba poslovala z izgubo v višini 5 mio SIT. Realno pa je izguba iz poslovanja znesla najmanj 55 mio SIT, ker izredni prihodki iz naslova subvencij (15 mio SIT) in vračila DURS-a (35 mio) v planu za leto 2006 niso bili predvideni. Izguba je nastala zaradi višjih stroškov dela (26% nad planiranimi ali za 60 mio SIT) z uvedbo neplaniranega delovnega mesta v poslovodstvo, izplačilom odpravnin, kadrovskih menjav… Poslovne rezultate se je poskušalo popravljati z zniževanji drugih stroškov. Za družbo in časopis je bilo najbolj škodljivo bistveno zmanjševanje sredstev za promocijo, ker zato niso mogli biti uresničeni cilji večje prepoznavnosti četrtega splošno-informativnega dnevnika v državi, promocije časopisa skoraj ni bilo, brez njene podpore pa tudi ni bilo mogoče povečati prodaje časopisa in doseči ciljno številko 18.000 prodanih izvodov na dan. Za leto 2006 je bilo za propagando in promocijo planiranih 50 mio SIT, realiziralo pa se jih je le dobrih 21 mio SIT.

Ker imajo družbeniki, ki bodo skupščini predlagali sklep o vložitvi tožbe, skupaj 15-odstotni delež PN, je malo verjetno, da bo skupščina predlog sprejela, celo, če ga podpre Dnevnik (približno 10-odstotni lastnik PN). Malim družbenikom bo ostala možnost vložitve posamičnih tožb na račun podjetja.

Ne glede na to, da bo sodno razčiščevanje posegov v PN tako ali drugače trajalo še dolgo, pa je poteza malih družbenikov ‘širše pomembna’ iz dveh razlogov. Gre za prvi ‘upor’ dela družbenikov nekega časopisno-založniškega podjetja zoper ‘uravnoteževalne posege’ z ekonomskimi posledicami, hkrati pa šele (kolikor me spomin ne vara) za drugi primer družbeniške oziroma delničarske odškodninske tožbe zoper vodstvo podjetja sploh (po tožbi zoper vodstvo zavarovalnice Triglav pred slabimi tremi leti). Da se je to zgodilo prav na PN, ni presenetljivo: podjetje je zaradi prehoda časopisa na dnevni ritem izhajanja (pred poldrugim letom) gospodarsko izjemno občutljivo, brez ‘finančnih zalog iz debelih let’, mali družbeniki pa so v njem močnejši kot v drugih založniških hišah, kjer je prišlo do podobnih posegov.

Objavljeno pod mediji in splet | | |