Klimatske spremembe so že enaka grožnja kot vojne
darja, ponedeljek, 5. marec 2007Klimatske spremembe so za človeštvo že enaka grožnja kot vojne, pravi generalni sekretar OZN Ban Ki Moon. V novem poročilu OZN namreč piše, da posledic klimatskih sprememb ni več mogoče odpraviti, mogoče jih je le omejiti. Meteorologi pravijo, da bo zaradi tega treba računati na več smrtnih žrtev, bolezni in poškodb zaradi vročine, poplav, neurij, suše, gozdnih požarov. Več ljudi bo umrlo zaradi vročine zlasti v Evropi in Aziji. Več sto milijonov ljudi, ki živijo ob obali, je ogroženih zaradi poplav, več kot šestina svetovnega prebivalstva živi na območjih, kjer so ledeniki in sneg pomemben vir vode. Ti ledeniki se topijo, snega ni.
Koncentracije CO2 so najvišje v zadnjih 650 tisoč letih in še naraščajo. V ozračje te izpuste pošilja človek, ker kuri nafto, plin, premog. Meteorologi pravijo, da je v zraku samo polovica vsega CO2, ki ga je povzročil človek, polovico so ga vsrkali oceani, zato njihova voda postaja vse bolj kisla in ogroža živalske in rastlinske vrste, ki živijo tam. Eden od razlogov je recimo odmiranje koral. Človeštvo spušča v zrak še druge toplogredne pline in prašne delce, krči gozdove. Če tega ne bo omejilo, se bo globalna temperatura povečala za 0,8 stopinj Celzija. To je globalni ravni, po posameznih predelih so dvigi različni, ponekod se bo segrelo tudi za 3 do 4 stopinje Celzija. Po letu 2040 bodo poletja s temperaturami blizu 40 stopinj Celzija ali celo čez nekaj normalnega, leta 2060 bo to hladno poletje.
Če bi takoj povsem nehali spuščati v zrak toplogredne pline, bi se njihova koncentracija občutno zmanjšala, zato trditve, da nič ni mogoče narediti, ne držijo, opozarjajo meteorologi. Z drastičnimi ukrepi bi v kratkem času koncentracijo CO2 v zraku lahko zmanjšali celo za 60 odstotkov, ampak to zaradi gospodarstva ni mogoče. Zato pride v poštev le postopno zmanjševanje in prve večje izboljšave razmer lahko pričakujemo šele čez 30 let, res velike spremembe pa čez 80 let. »Mi zdaj odločamo, v kakšnem okolju bodo živeli naši otroci, ko bodo starčki,« je nedavno v Bruslju na konferenci meteorologov dejal eden od pripravljavcev klimatskega poročila.
Čeprav se sliši že obrabljeno, je ponovil, da vsakdo lahko prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v zrak. In je treba takoj začeti to tudi početi. Bolj varčno je treba uporabljati elektriko, poskrbeti za manjšo porabo energije za ogrevanje, kdaj namesto avtomobila uporabiti kolo ali iti peš, varčevati z vodo.
Objavljeno pod zdravje in okolje |
|
|





Ko sem zadnjič pisala o Al goru in Neprijetni resnici, je Lastovka napisal pod komentar: “Veliko je res stvari, ki jih lahko postorimo sami za našo Zemljo-veliko malenkosti. In veliko malenkosti ni več malenkost!”
S slednjim, da veliko malenkosti ni več malenkost se globoko strinjam
Al Gore na koncu svojega dokumentarca našteje kar nekaj ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo porabo energije in izpuste škodljivih plinov v ozračje. Slovensko ministrstvo za okolje bi morda lahko skupaj z ministrstvom za šolstvo v okviru akcij za osveščanje otrok in mladine podobno kot v Belgiji podkrbelo, da bi Gorov film Neprijetna resnica predvajali v osnovnih in srednjih šolah.
Med podatki, ki sem jih dobila od ministrstva za okolje, me je presenetil tisti, da v gospodinjstvih kar 16 odstotkov električne energije porabimo za razsvetljavo. Že samo z zamenjavo klasičnih žarnic z varčnimi bi to porabo lahko zmanjšali za 10 odstotkov.
Pa čeprav ne vem niti približno kdo ste, mogoče koga zanima:
The Great Global Warming Swindle