podrobneje
Kacin podi lastne poslance iz stranke
jože p. damijan, ponedeljek, 5. marec 2007Si poskušate predstavljati, da lastniki nekega podjetja izberejo direktorja, ki nato načrtno uničuje njihovo podjetje, njihovo lastnino? Je sicer možno, ampak je bolj malo verjetno. No, v politiki pa je to zelo očitno možno in verjetno.
Delegati LDS so za predsednika dvakrat zapored izvolili Jelka Kacina, ki tudi glede na zadnjo, današnjo potezo po vseh teh izstopih najbolj vidnih članov in poslancev te nekoč mogočne stranke ne misli nehati s tempom uničevanja stranke. Zdaj svoje poslance že javno podi iz poslanskega kluba in stranke.
Res se sprašujem, če ga ne plačuje (ali kako drugače drži) Janša, da mu uničuje konkurenco …
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
Zapuščinska razprava se bliža.
Zgodba z lds je zaključena. Ker Kacin ne bo odstopil, velike “grande” pa bodo še naprej solirale in odstopale bo na naslednjih volitvah kolaps stranke na nivo sls in nsi. Ustvarjajo se vse možnosti za veliko koalicijo sds in sd.
Iz Dnevnika: ‘Predsednik LDS Jelko Kacin ter podpredsednika Zdenka Cerar in Dušan Keber so poslancem ob tem celo obljubili, da v primeru, če ostajajo v poslanskem klubu samo zato, da bi obdržali funkcijo v državnem zboru, ne bi nasprotovali temu, da funkcijo kljub izstopu obdržijo.’
Sicer pa, kot sem že večkrat zapisal, ni nujno slabo, kar se dogaja v/z/okrog LDS. Prej bo stranka kacinizirana, torej ‘izginjena’, prej bo oblast koalicije absolutna, absolutna oblast pa absolutno kvari; prej bo oblast absolutno pokvarjena, prej bo volivcem jasno, kaj dogaja.
In bodo volili Pahorja! To je bistveni problem.
Ja, dobro ste tole zaokrožili, ni kaj. Se podpišem pod zapisano
Hja, morda pa je leto 2008 čas za politično alternativo. Pri čemer nimam v mislih Pahorja niti Lahovnika.
Dvomim. Volivci so previdni, najprej bodo poskušali s kombinacijo, ki jo omenja Emil: SDS-SD, vseeno v kakšnem vrstnem redu. Ni se Miheljaku minuli teden v Dnevniku zaman zapisalo. Šele, ko bo diskreditirana tudi ta možnost, bo čas za kaj novega.
Vojko je nekoč (1996) dejal, dokler ne bodo izginili vsi osamosvojitelji ne bomo imeli normalne oblasti. Torej, 2012 je čas za nove podvige. Vrnil se bo vrli komisar (če ga raje ne bodo držali na hladno v bruslju še en mandat). Nabralo se bo dovolj tehnokratov, ki ne bodo več imeli znanega slovenskega odpora do oblasti pri razumnikih. Problem je seveda politična karizma, kajti na drugi strani bodo še zmeraj pravi politični profiji, pa karkoli si o janezu in barbiki mislimo…
Emil, 2012 je čisto lepa cifra. Nam znanstvenikom in ostalim umetnikom je pa itak vseeno, kdo je na oblasti. Čeprav običajno avtokrati dajo več denarja tema družbenima skupinama (da jih nahranijo in nevtralizirajo) kot demokrati. Po drugi strani je užitek pisati kolumne proti nedemokratičnim težnjam in ostalim anomalijam avtokratov, v urejenih demokracijah je pa bolj dolgčas. No, če pa zares zagusti, pa so tuje univerzitetne inštitucije zelo gostoljubne, umetniki pa se bodo končno začeli prodajati na velikih trgih in nehali živeti od subvencij.
Neverjetno! Sedim kot zajček pod drevesom, si strižem nohte in klatim neumnosti, tale Emil pa gre in se vse zapomni.
Sicer pa, ja, pred letom 2012 ne gre po ‘normalni poti’ pričakovati ničesar. Po kakšni drugi poti pa raje ne bi pričakoval ničesar.
Poskusite no kaj povedati, kaj je narobe z LDS, da bi jo najraje poradirali? Ena sama propaganda firerja.
Dragi dopisovalec;
vem, da ti je to težko razumeti, ker si pač pripadnik te stranke. Naj ti pomagamo razumeti zakaj gre:
Boj med opozicijo in pozicijo si lahko predstavljaš, kot tekmo v košarki, kjer ima opozicija v štartu neverjetno slab položaj. Ima nižje igralce, nima denarja za plače in trening (kot naša Olimpija), oblastno moštvo ima prednost vse, denar, nabildane igralce, igro, ter vodi 20:0. LDS ima stare zvezde, ki bi lahko igrale dobro, vendar se kregajo, kdo bo igral na katerem mestu in kdo je najlepši, trener jim daje neumne napotke, meče jih iz tima namesto vzpodbuja, obenem pa v javnosti govori take neumnosti, da ga nobeden ne jemlje več resno. Ni strategije igre, kaj šele taktike. Občinstvo to vidi in raje odide iz dvorane, ali pa celo začne uživati pri gledanju vaških surovežev, ki sicer ne znajo veliko košarke, imajo tudi prave kretene vmes, ampak igra je vodena in nabijajo in nabijajo nasprotno moštvo; rezultat je trenutno 60: 12. Kaj bi bilo potrebno storiti? Isto kot z Olimpijo. Zamenjati trenerja, pripeljati nekoga, ki zna peljati moštvo v takih razmerah, potegniti iz starih zvezd največ, obenem pa iskati nove potenciale. Pred javnostjo pa trpeti, vendar pokazati voljo in svežino in igrati ne užaljene račke, kajti to pri Slovencih ne pali in potem počasi, počasi nabirati točke, slabiti nasprotnika, pridobivati simpatije. Problem je v tem, da morajo vedeti, da bodo izgubili tudi naslednjo tekmo, da pa na tretji tekmi imajo možnosti, predvsem če bodo nemilosrdno gradili svojo igro, pokazali, da so tehnično boljši, da so dobri v prodorih, da se borijo za tiste na tribunah in ne popustijo, pa naj ti nbejevci še tako tolčejo.
Dragi moj LDSovc, tako izgleda od zunaj, kjer nihče od nas nima niti najmanj simpatij do vladajočih (prej nasprotno), vendar s tem ko razgaljamo slabo igro opozicije, hočemo predvsem, da bo ta boljša. Pa ne zato, da premaga ablast, ker ni naša, ampak zato, ker je ta slaba in dela škodljivo v mnogočem za nas na dolgi rok, predvsem pa je igra tako kretensko slaba, debilna in nezanimiva, da ni vredna nas, ki smo nekoč verjeli, da bo ta država primer pameti in racionalnosti v vseh pogledih: ekonomskih, političnih, socialnih, pa tudi intelektualnih. Od vsega tega ostaja sila ablasti, ter izgubljanje kredibilnosti in timskega duha nekoč velike sile. Uffff…
Z LDS ni v bistvu nič narobe. S stranko namreč. Njihov program je bolj ali manj enako splošen in vseobsegajoč, kot to velja za večino strankarskih programov. Včasih je veljalo, da imajo v LDS bolj pametne in bolj sposobne kadre kot druge stranke. Danes, ko ne veš več natančno, kdo je še v stranki, kdo odhaja in kdo bo šel jutri, je drugače. Ko pa se na tv pojavi vodstvo te stranke - Jelko Kacin, Zdenka Cerar in Dušan Keber - si človek nehote zastavi tole vprašanje: Lahko ta trojica vodi največjo opozicijsko stranko, ki si želi zmagati na naslednjih volitvah?
Kakšen naj bo pravilni odgovor?
Emil, odlična primerjava, pravi užitek za branje.