Nobeno podjetje v 50-letni zgodovini EU še ni tako izigravalo evropske zakonodaje in odločb evropske komisije, kot to že tri leta počne ameriški računalniški velikan Microsoft, je moral v tem tednu spet priznati tiskovni predstavnik evropske komisarke za konkurenčnost Jonathan Todd. Anglež, ki je znan po pikrih odgovorih, o Microsoftu odgovarja z grenkobo, občutkom nemoči. Da je to, kar si to podjetje privošči, obžalovanja vredno.

Microsoft se požvižga na odločbe, ki jih dobi iz Bruslja, čeprav je marca 2004 že moral plačati takrat rekordno globo 497 milijonov evrov, ker je evropska komisija presodila, da zlorablja prevladujoči položaj na trgu. Za uporabnike računalnikov to pomeni, da tekmecem (kot je Linux) ni hotel razkriti podatkov, da bi ti lahko razvili programsko opremo, ki bi jo bilo mogoče brez težav uporabljati tudi na računalnikih z Microsoftovim programom okna in media player.

Microsoft je to odločbo skušal najprej spodbiti s tožbo na evropskem sodišču prve stopnje, a so tam v jeseni 2005 dali prav evropski komisiji. Microsoft se je odločil, da se ne bo pritožil, ampak je komisiji poslal nov kup dokumentacije. Izvedenci komisije so skupaj s tekmeci Microsofta testirali, ali je vendarle razkril dovolj informacij in znova ugotovili, da je poslal veliko papirja in premalo informacij. Na tej podlagi je evropska komisija 16. decembra 2005 izdala novo odločbo, s katero je zahtevala uveljavitev odločbe, ki jo je izdala marca 2004. Na predlog Microsofta je celo imenovala izvedenca, ki je takoj dobil priložnost za branje novega paketa dokumentov. Potem ko so izvedneci komisije in Microsofta še v živo na javnih obravnavi dokazovali svoj prav, je komisija 12. julija 2006 Microsoft za obdobje od 16. decembra 2005 oglobila za dodatna 2 milijona evrov na dan. Ameriškemu računalniškemu velikanu je takrat tudi zažugala spovišanjem dnevne globe na 3 milijone evrov, če do 1. avgusta ne pošlje dodatnih podatkov. Kršitelje Bruselj sicer lahko kaznuje z globo do 5 odstotkov dnevnega prometa na svetu.

Microsoft je na podlagi te odločbe komisiji dostavil novih 1500 strani podatkov. Ta četrtek, torej približno pol leta kasneje, je komisija priznala, da so njeni uslužbenci skupaj z izvedencem do zdaj to dokumentacijo več ali manj le preleteli in že na podlagi tega ugotovili, da jih računalniški velikan spet vleče za nos. V tem tednu je iz Bruslja dobil novo pismo z grožnjo, da lahko pričakuje novo globo. Kolikšna bo, Jonathan Todd ni »mogel« povedati. Dejal je le, da je komisija zažugala z novo globo, preden je sploh podrobno pregledala vseh 1500 strani, zaradi tega, ker ne želi, da bo čez deset let ta primer še zmeraj odprt.

Ravnanje Microsofta je evrobirokrate očitno tako vrglo iz tira, da sploh ne vedo več, kako bi ga lahko prisilili k spoštovanju evropske proti monopolne zakonodaje. Z globami, čeprav gre za milijone evrov na dan, ga očitno ne morejo streti.

Francozi so ob tem odprli vprašanje, ali na komisiji razmišljajo, da bi se zaradi »obžalovanja vrednega početja« odpovedali sponzorstvom od Microsofta. “Zadevi nista povezani, zato nimamo komentarja,” je vse, kar so na komisiji zmogli povedati. Nekateri pa tudi menijo, da ne bi bilo prav, če bi se komisija odpovedala Microsoftovim sponzorstvom zaradi nespoštovanja proti monopolne zakonodaje. Denar od glob se namreč steka v evropski proračun, zato lahko zniža prispevke držav članic oziroma posredno evropskih davkoplačevalcev. Zlasti njim Microsoft programsko opremo bojda zaračunava dražje, kot bi smel.

Objavljeno pod gospodarstvo, opilki | | |