Med prebiranjem današnjega Dnevnika, tistega, ki so ga natisnili in razvozili po domovih, sem pri spoštovanem kolumnistu Vladu Miheljaku naletel na naslednji stavek:

»Po zadnji Dnevnikovi anketi je tako ob prepolovljeni LDS Pahorjeva SDS praktično ujela Janševo SDS.«

Ah, kako simpatični lapsus, sem se namuznil. Pahorjeva SDS in Janševa SDS tekmujeta za naklonjenost Slovenk in Slovencev. Ta boj bo pa trd in neizprosen. Pahorja bodo izbirale volilke, pri volilcih pa bo Janša verjetno zmagal (njegova Urška, vsa zala in nasmejana, je kot nekakšna zlata prinašalka vstopila v tisto območje javnega življenja, ki sicer ni politično, prinaša pa cel jerbas političnih točk). Potem berem dalje:

»In v seštevku levica prehiteva desnico. Vprašanje pa je, kaj ta preprosti račun pomeni. Da levica vseeno drvi novi zmagi nasproti? Ali pa, kot je resignirano med zobmi siknil izpostavljeni Pahorjev socialdemokrat, da si Janša in Pahor lahko obetata v naslednjem mandatu dvotretjinsko večino(!?).«

Madonca, kaj pa, če se Miheljak ni zmotil? Tole je tako dvoumno, tako prefrigano, da bi bilo prav lahko zapisano namenoma. Zmotil se je – ampak nalašč. Ena črka. Kaj pa je to. Človek piše kolumno v zadnjem trenutku, roki pritiskajo, ideje prehitevajo druga drugo. Mora jih spraviti v nekakšen red, saj gre vendar za kolumno, ne za kakšno debato med eldeesovci, kjer vsi govorijo in nihče ne posluša. To ljudje berejo. Tisti redki, ki na slovenskem političnem prizorišču nekaj štejejo, bodo razumeli. Pahorjeva SDS je praktično ulovila Janševo SDS. Ej, to bo veselica!

Pa poglejmo še na Dnevnikovo spletno stran. Tu ima Pahor spet (svojo?) SD, Janša pa svojo SDS. Na spletu so stvari na srečo na svojem mestu. Moj srčni utrip je spet v mejah normale, pritisk uravnotežen.

Bil je le lapsus. Ali pa tudi ne …

Objavljeno pod opilki, slovenija | | |