Klasična žarnica je še zmeraj bolj priljubljena od varčne
darja, ponedeljek, 26. februar 2007Iz Avstralije je pred kratkim prišla novica, da bodo prepovedali uporabo klasične žarnice. Gre zgolj za reklamni trik, ker je varčevanje z energijo postalo popularno, ali se vendarle splača klasične žarnice postopno zamenjati z varčnimi? Energetski svetovalci razlagajo, da je klasična žarnica glede na učinek med najbolj potratnimi porabniki električne energije. Že sto let deluje po enakem sistemu. Sveti tako, da nitka, ki je običajno iz volframa, v brezzračni stekleni krogli zažari. Za to porabi le pet odstotkov elektrike, 95 odstotkov pa je gre v zrak z nepotrebno toploto.
Varčna žarnica, ki oddaja enako svetlobo kot klasična, porabi do 80 odstotkov manj električne energije in gori 8-krat do 15-krat dalj, razlagajo energetski svetovalci. Klasična žarnica menda ugasne po 1000 urah. Če imamo luč prižgano povprečno 3 ure na dan, zdrži dobro leto dni. Nemci so izračunali, da račun za elektriko, ki jo v tem času porabi, znaša 13 evrov, za elektriko, ki jo v enakem času pokuri varčnoa žarnica pa je treba plačati le 3 evre.
Kljub temu, da je varčna žarnica na trgu že 25 let, tretjina gospodinjstev še zmeraj ostaja pri klasičnih žarnicah. Prebivalci EU na leto še zmeraj pokupijo dve milijardi klasičnih žarnic. Varčnih večina ljudi ne kupi, ker se jim zdijo predrage. Upoštevajo le ceno v trgovini, pozabijo pa, da zdržijo vsaj osem let in porabijo bistveno manj energije, opozarjajo energetski svetovalci. Nekateri ljudje se varčnim žarnicam izogibajo zaradi oblike. Proizvajalci razlagajo, da to ne drži več, saj so na trgu že varčne sijalke podobnih oblik kot klasične žarnice. Tretji najpogostejši razlog, da veliko ljudi ostaja pri klasični žarnici, je bolj prijazna (topla) svetloba. Proizvajalci varčnih žarnic jih prepričujejo, da je že zdaj razlika zelo majhna, kmalu pa je sploh ne bo več.
Vsakdo se sam odloči, kakšno žarnico bo kupil in koliko je pripravljen plačati za porabljeno energijo. Žarnice niso edini potratni porabnik električne energije v gospodinjstvu. Tudi elektronski aparati porabijo precej več energije, kot bi lahko. Uporabnikom ni treba narediti nič drugega, pravijo energetski svetovalci, kot televizor, radio in računalnik popolnoma izklopiti oziroma odklopiti iz električnega omrežja. Nemci so recimo izračunali, da bi, če bi te aparate popolnoma izklopili, na leto gospodinjstvo imelo za 90 evrov manjši račun za elektriko. Pred nakupom novih gospodinjskih aparatov se prav tako splača posvetovati, v kateri energetski razred sodi posamezen aparat in koliko energije je mogoče prihraniti.
Ko se ljudje odločijo za sanacijo hiše ali stanovanja, pogosto pozabijo na izolacijo. Energetski svetovalci ugotavljajo, da gre ogromno toplote v nič, ker so hiše premalo izolirane, zlasti to velja za ploščo med kletjo in pritličjem, pa tudi za podstrešje. Z novimi okni, ki dobro tesnijo, je tudi mogoče občutno zmanjšati porabo kurjave in s tem račun za ogrevanje. Račun za elektriko, plin in kurilno olje si je mogoče znižati še z montažo novih črpalk, ki poganjajo toplo vodo po ceveh.
V Sloveniji imamo že nekaj let dobro razvito energetsko svetovanje. Do maja leta 2005 je za to skrbela agencija za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije (Aure). Njeno dejavnost je sedanja vlada prenesla na ministrstvo za gospodarstvo, še zmeraj pa so ohranili spletno stran. Tam je mogoče najti kar precej informacij o možnostih za varčevanje z energijo, objavljeni so javni razpisi, prek katerih je mogoče dobiti subvencije za sanacije in druge ukrepe, ki omogočijo zmanjšanje rabe energije. Navedeni so naslovi in telefonske številke svetovalnih pisarn, ki jih je po vsej Sloveniji 30.
Ne vem, koliko denarja vlada zdaj namenja za energetsko svetovanje in za spodbude za bolj učinkovito rabo energije. Agencija za učinkovito rabo energije je vedno imela na voljo precej manj denarja od potreb, so pa kljub temu izvedli kar nekaj uspešnih razpisov za dodelitev subvencij, preglede kotlov in drugih akcij. Kakor je mogoče ugotoviti na spletni strani, ministrstvo za gospodarstvo razpisov za letošnje leto še ni objavilo. Jih bo pač treba povprašati, kakšne načrte imajo.
Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo |
|
|





Imam občutek, da gre pri vseh teh rečeh bolj za nekakšno “navezanost” na znano kot pa za neko apriori nesprejemanja. Vem za te energetske prihranke, bili bi morda tudi dobrodošli “popravki” moje bajte (starost 40 let, prizidek 20), vendar mi na kraj pameti ne pade, da bi ukrepala… In verjamem, da je takšnih, kot sem jaz, še mnogo…