podrobneje

Budi čovek!

Jednom godišnje, uvek u isto vreme - kazuje jedna biblijska priča - anđeo Gospodnji je silazio u jerusalimsku banju Vitezda da ustalasa vodu, a onaj ko bi potom prvi u nju ušao - ozdravljaše odmah i potpuno, ma od kakve bolesti da je bolovao.
Zbog toga u banji vazda ležaše mnoštvo bolesnika, slepih, hromih… Strpljivo i uporno su čekali taj trenutak kada se mirna voda zaljulja - svaki u nadi da će se ovoga puta baš njemu posrećiti da prvi u nju uskoči.
Među njima beše i jedan što trideset i osam godina bolovaše od paralize nogu. Godinama i godinama on je u banji ležao i pokušavao da bude prvi koji će bućnuti u čudotvornu vodu. Uzalud, uvek je neko bio brži.
Jedne godine, njegov stalno prisutni lik zapazi i Isus, pa mu priđe i upita ga kako to da do sada nije ozdravio. A on mu odgovori:
- Nemam čoveka! Fali mi čovek! Da me spusti u banju kad se voda zamuti, jer dok ja dopuzam drugi siđe pre mene.
Ova biblijska priča - na čijem kraju Isus isceli bolesnika koji nije imao čoveka - nikada nije prestajala da bude životno važan i aktuelan nauk i opomena. Jer, otkako je ljudskog roda, ljudima je uvek i najviše nedostajao baš - čovek.
Zaronimo li, uostalom, malo dublje u vlastitu životnu biografiju - neizbežno ćemo naići bar na jednu priču o patnji koje ne bi bilo da smo kraj sebe imali čoveka.

Izoštrimo li sliku naših postupaka zbog kojih smo kasnije žalili ili se kajali, lako ćemo uočiti da u ogromnoj većini tih prelomnih trenutaka, časova i dana - nismo imali nekog ko bi nam pružio ruku. Tačnije, da nam je falio čovek koji bi nas bar valjano pokolebao, ako ne i sprečio da uradimo ono što smo uradili, a svakako nije trebalo.
Ili nas ohrabrio da učinimo ono što smo - pokazaće se na vlastitu štetu, pre svega - odbili da učinimo.

Takođe, tada ćemo se jednako lako prisetiti da mnoge radosti i sreće u životu dugujemo nekom ko se prema nama poneo kao čovek. Nevažno da li je reč o roditelju, drugu ili neznancu. Stvarno, koliko puta smo tugovali što nemamo čoveka, ili se radovali što smo ga imali u po nas kritičnim i sudbonosnim situacijama?
Ako nam u životu više ne fali čovek, onda ni sami više nismo u stanju da budemo čovek za druge. Strašno…

Objavljeno pod življenje s slogom | | Print This Post |


3 odzivi na “Budi čovek!”  

  1. 1 darja

    “Ako nam u životu više ne fali čovek, onda ni sami više nismo u stanju da budemo čovek za druge. Strašno…”

    Koliko je takšnih oseb, je mogoče zelo hitro preskusiti. Samo kri ti mora začeti teči iz nosa na ulici v središču mesta. Pol ure bo minilo, preden bo kdo od mimoidočih pristopil in ti ponudil pomoč. Preverjeno.

  2. 2 Lucija07

    Biti človek za človeka je težko, dokler se ne soočiš iz oči v oči s samim seboj. Na mojo veliko srečo, se mi je vedno pojavil nekje nekdo in mi podal roko, ko sem padala, za kar sem hvaležna in se tega zavedam…
    Žal je pa veliko njih, ki se ne zavedajo, ne vidijo in … so nesrečni…
    Kajti tistra resnično prava sreča pride šele, ko daš…

  3. 3 jelka

    Pred kratkim sem imela čudovito izkušnjo.
    V skrajno zoprni situaciji, ko nisem imela vpliva na potek dogodkov,lahko pa bi se končalo res patetično, se je poleg mene znašel Človek. He saved my day!

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina




 preberite še

E, sada je stvarno - dosta!

Malo je šta teže, i ujedno važnije, od životnog umeća da se, dok još nije kasno i nepopravljivo, svom vlastitom liku u ogledalu odlučno i neopozivo podvikne:”E, sada je stvarno – dosta!”. Svejedno je da li reč bila o nezajažljivoj strasti za jelom koje deblja ili nemoći da se zaustavi [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Hasan i srpske granate

Tog avgustovskog popodneva, pre petnaest godina, u ratnom Sarajevu, činilo nam se da granate sa srpskih položaja preleću tik preko naših glava. Zastrašujući fijuk što prostruji kroz kosti, dve-tri sekunde beživotne tišine, pa eksplozija… Granate su padale na susedno naselje, sve se videlo kao na [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Istinski ljudi

Kada je nemački profesor Karlos Lenkersdorf svojevremeno pristigao na jug Meksika da bi od zaborava sačuvao jezik kojim govori oko 35.000 preostalih pripadnika tamošnjeg naroda Tojolabale, prva stvar koju je naručio bila je da su ti potomci Maja sami sebi dali svoje narodno ime i da ono znači “Istinski ljudi”. [...]

| Print This Post | 1 odziv »



Istinski ljudi

Kada je nemački profesor Karlos Lenkersdorf svojevremeno pristigao na jug Meksika da bi od zaborava sačuvao jezik kojim govori oko 35.000 preostalih pripadnika tamošnjeg naroda Tojolabale, prva stvar koju je naručio bila je da su ti potomci Maja sami sebi dali svoje narodno ime i da ono [...]

| Print This Post | 2 odziva »

Zec u tranziciji

Stanovnici jedne malo skrajnute šume ozbiljno se zabrinuše kada im “međuživotinjska zajednica” jasno i ultimativno poruči: - Nema ni govora o vašoj integraciji u napredni i razvijeni životinjski svet, sve dok ne ovladate sposobnostima koje se traže od jedne moderne i reformski opredeljene životinje. Uplašeni za vlastitu i budućnost svojih potomaka, u šumi odlučiše da se promene. [...]

| Print This Post | 1 odziv »

 arhiv

 koledar

februar 2007
pon tor sre čet pet sob ned
« januar   marec »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728  

 razgledi.net