Na podlagi ugotovitev Greenpeaca v Nemčiji, da ni vsako sadje zdravo, sem vprašala Fitosanitarno upravo v Sloveniji (FURS), kakšna je kontrola uporabe pesticidov in drugih snovi pri nas, kako se določajo mejne vrednosti in tudi, kako je z nadzorom uvoženega sadja in zelenjave. Odgovorili so mi, da mora podjetje, ki želi registrirati fitofarmacevtsko sredstvo v Sloveniji, predložiti predpisano dokumentacijo, na podlagi katere se izdela strokovna ocena, ali ga je dovoljeno uporabljati glede na tveganje za ljudi. V tej dokumentaciji morajo biti študije, kako se v rastlinah razgradijo osnovne aktivne snovi in tudi o nastanku metabilitov, ki prav tako predstavljajo tveganje za ljudi. Tako določijo ostanke v količinah, ki pomenijo tveganje na ljudi. Ti podatki so osnova za spremljanje (monitoring) in oceno tveganja. V dokumentaciji morajo biti tudi študije o razgradnji pesticida v živalih.

Za določitev mejnih vrednosti je treba predložiti določeno število testov na posamezni kulturi ob predpisani oziroma predvideni uporabi. Na podlagi vrednosti ostankov potem izračunajo mejne količine, ki jih rastline smejo vsebovati. Na fitosanitarni upravi pojasnjujejo, da mejne količine niso količine, ki bi povzročile zastrupitev, ampak gre za vrednosti, ki ne smejo biti prekoračene ob pravilni uporabi pesticida. Ta vrednost je samo podatek o kmetijski praksi.

Ali predlagan pesticid pomeni tveganje za ljudi, pa se določi na podlagi podatkov o ostankih v živilih rastlinskega izvora (torej surovem sadju in zelenjavi, kjer se lahko ostanki koncentrirajo ali razredčijo), živilih živalskega izvora in predelanih živilih rastlinskega izvora, kjer se prav tako lahko koncentrirajo ali razredčijo. Pri oceni tveganja upoštevajo tudi količine, ki jih zaužijejo posamezne skupine ljudi, to preverjajo v vseh skupinah od otrok do starejših v domovih za ostarele, pa tudi vegetariancih. Te količine primerjajo s količinami, ki predstavljajo sprejemljiv dnevni vnos, in akutno referenčno dozo.

To je postopek za registracijo in določitev mejnih vrednosti v državi članici. Po zakonodaji EU pa imamo tudi mejne evropske količine, ki veljajo za vse članice. Pri določanju teh količin upoštevajo mejne vrednosti v vseh državah članicah. Za Slovenijo to pomeni, da ima lahko za določene rastline zaradi načina uporabe predpisane nižje količine, niso pa dovoljene višje od evropskih. Prav tako evropskih vrednosti ni dovoljeno uporabljati, če pri nas pripravek uporabljamo samo na določenih kulturah, ne na vseh, za katere velja evropska količina. Kot primer so na fitosanitarni upravi navedli solato. Če je v EU neka snov registrirana, v Sloveniji pa ni, uvožena solata ostanke iz države, kjer je pripravek iz te snovi registriran, sme vsebovati, slovenska solata pa ne. Zakaj ta razlika, saj je Slovenija del enotnega trga EU? Zaradi tega, ker se na ravni EU registrirajo le aktivne snovi, pripravki oziroma fitofarmacevtska sredstva, ki so narejena na njihovi osnovi, pa ne. Te mora vsaka članica registrirati sama za uporabo na svojem ozemlju. Če pa za določeno aktivno snov evropske mejne vrednosti ni, jo država članica sama določi v postopku registracije fitofarmacevtskih sredstev.

Slovenija je uskladila tiste svoje nacionalne registracije aktivnih snovi, ki niso bile v skladu z evropskimi standardi. Tiste, za katere ni bilo evropskih vrednoti, so črtali. Niso pa spreminjali mejne vrednosti, če je tista v Sloveniji nižja od evropske. Na ta način so spremenili okrog 30 odločb o registraciji, razlagajo na fitosanitarni upravi.

V postopku registracije fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji sodeluje tudi inštitut za varovanje zdravja, kjer izdelajo strokovne ocene o strupenosti, z odločbo o registraciji pa mora soglašati tudi urad za kemikalije, ki je strokovni organ ministrstva za zdravje. V komisiji za fitofarmacevtska sredstva, ki poda zavezujoče mnenje o registraciji, sta tudi predstavnika centra za zastrupitve in urada za kemikalije pri ministrstvu za zdravje.

Študije, ki jih mora ob zahtevi za registracijo predložiti podjetje, so lahko izvedene tudi v referenčnih laboratorijih v tujini. V odločbi za registracijo v Sloveniji je navedena nižja vrednost od evropske, ko izvedenci v postopku registracije ocenijo, da je to potrebno zaradi drugačne rabe snovi.

Zdaj je v Sloveniji registriranih okrog 190 snovi, v EU pa več kot 600. Uporabo fitofarmacevtskih pripravkov v Sloveniji nadzoruje kmetijska inšpekcija, ostanke snovi v uvoženih živilih pa zdravstveni inšpektorat. Za nadzor živil živalskega izvora pa je pristojna veterinarska uprava in na teh inšpektoratih imajo tudi podatke o nadzoru in odkritih nepravilnostih, pojasnjujejo na fitosanitarni upravi.

Objavljeno pod zdravje in okolje | | |