Bruselj za bolj varna delovna mesta
darja, sreda, 21. februar 2007Do leta 2012 je treba zmanjšati število poškodovanih na delovnih mestih v EU za četrtino, v pravkar objavljeni strategiji zahteva evropska komisija. Kako to doseči, Bruselj državam članicam ne predpisuje. Vsaka mora glede na svoje značilnosti v nacionalni strategiji predpisati svoje ukrepe. Komisar za delo, socialo in enake možnosti Vladimir Špidla priporoča, da se v članicah v okviru socialnega dialoga državna administracija, sindikati in delodajalci dogovorijo, kako bodo zmanjšali število poškodb na delovnem mestu in tudi število bolniških izostankov. Najbolje bi bilo, da bi se za izvedbo dogovorjenih ukrepov zavezali s kolektivnimi pogodbami.
Evropska komisija je državam članicam predpisala, da morajo zagotoviti varovanje življenja in zmanjšanje trpljenja, zmanjšati stroške zaradi poškodb na delovnem mestu in bolniških izostankov, preprečiti morajo socialni dumping in ne smejo zniževati standardov za varstvo pri delu. Slednji pogoj utegne slovenski vladi povzročiti težave. Minister za javno upravo namreč že nekaj časa napoveduje, da bo v okviru odprave birokratskih ovir, kar prav tako zahteva EU, znižal standarde za varovanje okolja in za varstvo pri delu. Ti standardi so po njegovih besedah brez potrebe zahtevnejši od evropskih, podjetja pa imajo zaradi tega nepotrebne stroške. Če bo minister te standarde preveč vehementno zniževal, se mu kaj hitro lahko zgodi, da bo dodatno obremenil blagajno ministra za zdravje. Pa tudi podjetjem se utegne zgoditi, da ne bodo prav veliko privarčevala.
Komisar je recimo omenil, da so leta 2000 (novejših podatkov nima) denimo stroški nesreč na delovnem mestu v EU znašali kar 55 milijard evrov, vsako leto delodajalci zaradi teh poškodb in bolniških izgubijo 550 milijonov delovnih dni. Od leta 2002 in 2004 se je na podlagi podobne strategije število delovnih nesreč že zmanjšalo za 17 odstotkov, kar pomeni, da se na leto na delovnem mestu poškoduje 814 ljudi manj. Če bi zmanjšali število nesreč za petino, bi na leto zaradi poškodb in bolezni, ki jih ljudje staknejo na delovnem mestu, v Evropski uniji bilo na bolniški skoraj milijon manj ljudi kot zdaj.
Precej manj prepričljiv je bil komisar pri odgovorih na vprašanja, kako zmanjšati stres na delovnem mestu, ki je skupna težava zaposlenih v EU. Razlogi za stres so različni, ni zgolj posledica slabih razmer na delovnem mestu, ampak tudi razmer v družini, pojasnjuje. Ampak Francozi so vendarle ugotovili povezavo med stresom na delovnem mestu in samomorilnostjo? To ni tako preprosto, razlogi so več plastni, vsekakor se je treba pogovarjati z ljudmi, zadevo strokovno preučiti in potem, če bo le mogoče, zahtevati ukrepe. Zdaj še ni čas za to, vztraja komisar.
Tudi mejnih vrednosti snovi, ki povzročajo raka, in so jim zaposleni izpostavljeni, še ni mogoče predpisati. Znanstveniki so potrdili le, da je takšnih snovi 70, zdaj pa je treba skupaj z njimi poiskati še rešitve, na podlagi katerih bo mogoče predpisati varnostne standarde. »To je zelo zapletena in težka razprava, te rešitve niso enostavne. Brez trdnih zdravstvenih dokazov ničesar ne moremo predpisati, zahtevati,« razlaga komisar Špidla.
Če mu bo uspelo, da bo čez pet let za četrtino ljudi manj na bolniškem dopustu, bo kljub temu uspeh.
Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo | 
| 
|
Medtem ko analiziram podatke o slovenskih upokojencih sem vedno bolj zaprepaden nad številom slovenskih invalidskih upokojencev. Po uradnih podatkih jih je okrog 100 tisoč, v bazi podatkov, ki jo analiziram in je od ZPIZ-a pa je prejemnikov v letu preko 136 tisoč od recimo 550 tisoč prejemnikov običajnih (nedružinskih) pokojnin. Mar se v času dela res tako poškodujemo? Ali pa gre le za toleranco zdravnikov? Verjetno malo obojega. Na prvem pa se gotovo splača delati.
V Sloveniji je predčasno upokojevanje nacionalni šport. Raziskava Mednarodne organizacije za delo je pokazala, da je Slovenija med državami, ki imajo najmlajše upokojence.
Sašo, mislim, da tvoja zaprepadenost nad številom slovenskih invalidskih upokojencev vključuje VSE invalidske upokojence, ne le tistih, ki so se poškodovali na delovnem mestu. Sama namreč tudi čakam na oceno invalidske komisije in če mi bo sreča mila bom postala invalidski upokojenec, vendar ne zaradi poškodbe, temveč bolezni…
Mislim, da se pri razpravah zlorablja ta termin in se vse invalidske upokojence meče v en koš - tako poškodovance, kot bolnike.
Darja, praviš: “Če bi zmanjšali število nesreč za petino, bi na leto zaradi poškodb in bolezni, ki jih ljudje staknejo na delovnem mestu, v Evropski uniji bilo na bolniški skoraj milijon manj ljudi kot zdaj.” Mislim tudi, da je ta termin zlorabljen in sicer že zaradi zgoraj navedenega neločevanja se lahko znižujejo kriteriji za osnovno varstvo pri delu, kajti varovanje zdravja pri delu naj bi bila vrednota, za zagotavljanje le te pa je potrebno dosti denarja.
Dejstvo je, da je v Sloveniji marsikdo invalidsko upokojen zgolj zato, ker je bilo to za podjetje najcenejše, na državni ravni pa se stopnja brezposelnosti ni povečala. Zato bi res morali ločiti prave invalidske upokojence od predčasnih upokojencev.
Poznam ljudi, ki še nimajo 50 let, so čili in zdravi, pa že upokojenci, in poznam precej starejše ljudi, ki imajo velike teževe z zdravjem, pa morajo delati, ker nikakor ne morejo izpolniti pogojev za invalidsko upokojitev.
Strinjam se tudi, da bi bilo treba delati na kriterijih varstva pri delu. Na začetku je to res strošek, dolgoročno pa je investicija, tako za delodajalca, ker ima delavca več časa na voljo in bolj motiviran je delati, torej mu več naredi, kot tudi za delavca samega, ker ima zagotovljene ustrezne razmere za delo.