Dvojna merila za dostop do podatkov državljanov
darja, petek, 16. februar 2007Eden od številnih razlogov za »kratke stike« med sodiščem, zaporom, ministrstvom za pravosodje in policijo v primeru Stephena Casiraghija je po besedah pristojnih tudi zakon o varstvu osebnih podatkov. Zanimivo, slovenska vlada je ravnokar potrdila tako imenovano Prümsko konvencijo, s katero se je zavezala, da bosta imela pravosodje in policija iz drugih članic EU neposreden dostop do podatkov od slovenskih državljanov. Neposredno brez sodne odločbe in ne glede na zakon o varovanju osebnih podatkov bodo lahko prišli do nacionalnih podatkovnih baz, v katerih so shranjeni podatki o DNK, prstnih odtisih, o registraciji vozil prebivalcev.
Predstavniki pravosodja so se v oddaji Trenja izgovarjali tudi, da nimajo povezav med podatkovnimi bazami, ker sistem e-pravosodja še ne deluje. Čudno, če pa hoče v ta isti sistem preveriti podatke o nekem slovenskem državljanu tožilec ali policist iz Avstrije ali Nemčije, pa mu do teh podatkov ni problem priti.
Za navadne državljane, ki v Avstriji ali Nemčiji parkirajo avto na mestu, kjer je to prepovedano, zakon o varovanju osebnih podatkov očitno velja drugače, kot za obsojence kot sta Casiraghi in Plut.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
na zakon o varstvu osebnih podatkov so se predstavniki vlade izgovarjali v primeru, da bi dostop do teh podatkov imela tajnica, kakor je histerično želel slak. wohinz ni omenjal tega zakona kot problema pri vzpostavljanju ustreznih povezav za izmenjavo podatkov med pravosodnimi organi. kot je bilo pojasnjeno, se lahko ustrezen organ pozanima o tem, kje je obsojenec, in to se tudi dogaja v praksi (ker je v skladu z zakonodajo!)
ko omenjaš pruemsko konvencijo, je treba najprej omeniti, da jo mora potrditi DZ. ampak bolj pomembno je, da ni nobenih dvojnih meril za dostop do podatkov do državljanov v primerih, ki jo primerjaš.
sodišča se lahko pri nas pozanimajo o obsojencu in tukaj zakon o varovanju osebnih podatkov ne igra vloge. pruemska konvencija pa ureja izmenjavo podatkov o DNK, prstnih odtisih etc., pri čemer pa se osebni podatki v primeru matchanja v bazah obravnavajo v skladu z zakonodajo države podpisnice.
npr:
“Should the procedure referred to in Articles 3 and 4 show a match between DNA profiles, the supply of any available further personal data and other information relating to the reference data shall be governed by the national law, including the legal assistance rules, of the requested Contracting Party.”
pri tako dalekosežnih izjavah je treba malce več previdnosti.
Prispevek POPTV 13. 2.:
“Nevedni pa so bili tudi v ljubljanskem zaporu. Casiraghija so namreč izpustili, čeprav bi moral presedeti še leto in tri mesece zaradi napada na paznika zapora na Dobu. Ker tega pač niso vedeli. Kot pojasnjujejo, obsojenec ne bi kar tako odkorakal na prostost, ampak bi nastopil novo kazen, če bi imeli nalog za izvrševanje kazni. Tako pa naloga niso imeli in so Casiraghija spustili na prostost. Trdijo, da si tovrstnih podatkov zaradi zakona o varstvu osebnih podatkov različne institucije ne smejo posredovati.”
Link: http://24ur.com/bin/article.ph.....a=16165303
ne govorim o zaporih, ampak o tem, da predstavnik vlade v zakonu o osebnih podatkih ni videl nobenega problema za vzpostavljanje povezav med pravosodnimi institucijami.
“Predstavniki pravosodja so se v oddaji Trenja izgovarjali tudi, da nimajo povezav med podatkovnimi bazami, ker sistem e-pravosodja še ne deluje. Čudno, če pa hoče v ta isti sistem preveriti podatke o nekem slovenskem državljanu tožilec ali policist iz Avstrije ali Nemčije, pa mu do teh podatkov ni problem priti.”
to je seveda navadno zavajanje. policist iz avstrije lahko pride do podatkov o registrski tablici (DNK, etc.), ne pa tudi lastniku avtomobila. zahteve po osebnih podatkih se procesirajo v skladu s slovenskimi zakoni.
kar se tiče izjav predstavnikov ljubljanskih zaporov, gre tudi za zavajanje in izgovarjanje. edini problem je, da ne obstajajo povezave med pravosodnimi organi, in da morajo npr. sodišča telefonirati ali kako drugače kontaktirati druge organe, da bi izvedela relevantne podatke. kot so pojasnili predstavniki teh organov, se to včasih zgodi, včasih pa ne. menim, da gre za neučinkovitost in ne dvojna merila v zvezi z uveljavljanjem zakonodaje. velja pa omeniti, da so mednarodne pogodbe in evropska zakonodaja v sloveniji nad nacionalnim pravom in celo ustavo, tako da problem ni pravne narave.
Torej, če bi Nemci ali Avstrijci ujeli Casiraghija ali Pluta, bi lahko v slovenski bazi podatkov, do katere bodo predvidoma imeli dostop na podlagi Prümske pogodbe, preverili samo prstne odstise, ali so ga ujeli s svojim avtom? Torej bodo samo preverjali identiteto iz potnega lista, razlage so namreč drugačne. Že zdaj policist ob vstopu v državo preveri identiteto, torej Prümska pogodba v bistvu ne prinaša nič novega, razen tega, da bodo avstrijski policisti lahko tudi v Sloveniji sledili kriminalcem, dokler jih ne bodo prevzeli slovenski policisti?
Sicer pa načelno, seveda ne pričakujem, da bodo tajnice imele dostop do osebnih podatkov vsakogar, kar je vztrajal Slak. Sodnik, ki obravnava obsojenca in ima dostop do njegovih osebnih podatkov, pa bi po mojem mnenju moral imeti dostop do baze, kjer bi lahko preveril, ali je oseba na prostosti ali ne. Mislim da je v Trenjih predstavnik sodišča rekel, da so mu na ministrstvu rekli, naj bere časopise,saj je povsod pisalo, da je Casiraghi bil spet obsojen.
ne rečejo zastonj pruemski pogodbi schengen III. recimo tudi pri schengnu II (ta, ki je zdaj v veljavi) SIS II omogoča zgolj delen dostop do podatkov (t.i. flagging), kjer se pri določenemu posamezniku zgolj dvigne zastavica, medtem ko npr. policist na meji ne vidi, zaradi katerega kaznivega dejanja je človek vpisan v bazo.
pri pruemski pogodbi je podobno, ker pa gre za bolj občutljive podatke, je dostop še bolj omejen.
kar se tiče dvojnih meril, pa ne bi dvakrat rekel, da se v praksi to dogaja, ampak predvsem zaradi nesposobnosti in neučinkovitosti slovenski pravosodnih organov, ne zaradi pravno sankcionirane različne obravnave.
No, potem pa se strinjava.