<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="wordpress/wordpress-mu-1.2.3-2.2.1" -->
<rss version="2.0" 
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
<channel>
	<title>Comments on: Ni vsako sadje zdravo</title>
	<link>http://razgledi.net/blog/2007/02/14/ni-vsako-sadje-zdravo/</link>
	<description>družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave</description>
	<pubDate>Sat, 22 Nov 2008 13:30:40 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1</generator>

	<item>
		<title>By: emil</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/02/14/ni-vsako-sadje-zdravo/#comment-95</link>
		<author>emil</author>
		<pubDate>Thu, 15 Feb 2007 21:32:19 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/02/14/ni-vsako-sadje-zdravo/#comment-95</guid>
		<description>Še enkrat, pri nas prave industrijske pridelave hrane ni. Morda edino pri prašičjem mesu, ki je locirano v pomembnem delu v 8 farmah. Prireja jajc je predvsem na žitih in ne na substitutih kot v Belgiji. Prav tako prireja piščančjega mesa, kjer se širi talna reja in manjše koncentracije. Pri mleku smo daleč od farmske industrije. Prav neuštvo in neracionalnost kmetov nas drži na taki ravni. Pa ne več dolgo. Slovenska ekološka hrane ne zaide v trgovske sisteme. Naše zelenjave in sadja (razen jabolk, ki pa so za evropske razmere prva liga) tudi ni. Se pa počasi postavljajo stvari na noge. Vprašanje je samo, ali gremo v industrijsko proizvodnjo kot Belgijci in Nizozemci, kjer bi se bal kupiti katerokoli svežo hrano, ali pa v smeri Švice, Avstrije, prodaja hrane kot turističnega artikla. Malo dražje, vendar boljše....</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Še enkrat, pri nas prave industrijske pridelave hrane ni. Morda edino pri prašičjem mesu, ki je locirano v pomembnem delu v 8 farmah. Prireja jajc je predvsem na žitih in ne na substitutih kot v Belgiji. Prav tako prireja piščančjega mesa, kjer se širi talna reja in manjše koncentracije. Pri mleku smo daleč od farmske industrije. Prav neuštvo in neracionalnost kmetov nas drži na taki ravni. Pa ne več dolgo. Slovenska ekološka hrane ne zaide v trgovske sisteme. Naše zelenjave in sadja (razen jabolk, ki pa so za evropske razmere prva liga) tudi ni. Se pa počasi postavljajo stvari na noge. Vprašanje je samo, ali gremo v industrijsko proizvodnjo kot Belgijci in Nizozemci, kjer bi se bal kupiti katerokoli svežo hrano, ali pa v smeri Švice, Avstrije, prodaja hrane kot turističnega artikla. Malo dražje, vendar boljše&#8230;.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: darja</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/02/14/ni-vsako-sadje-zdravo/#comment-94</link>
		<author>darja</author>
		<pubDate>Thu, 15 Feb 2007 17:18:15 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/02/14/ni-vsako-sadje-zdravo/#comment-94</guid>
		<description>Se povsem strinjam, da je slovenska hrana še zmeraj bistveno bolj okusna in bolj naravna kot v zahodnih članicah EU. Prav tako je res, da se tega ne zavedamo, dokler ne prestopimo meje.

Ne morem pa razumeti, da se kmetje, ki recimo vedo, kaj je domače jajce in jabolko, sprijaznijo s "plastičnimi" jajci in jabolki, ki jih prodaja avstrijski nizkocenovni trgovec.

Kakor mi pravijo, so nekateri slovenski kmetje vendarle že začeli ugotavljati, da se jim vendarle splača spet vzeti v roke motiko.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Se povsem strinjam, da je slovenska hrana še zmeraj bistveno bolj okusna in bolj naravna kot v zahodnih članicah EU. Prav tako je res, da se tega ne zavedamo, dokler ne prestopimo meje.</p>
<p>Ne morem pa razumeti, da se kmetje, ki recimo vedo, kaj je domače jajce in jabolko, sprijaznijo s &#8220;plastičnimi&#8221; jajci in jabolki, ki jih prodaja avstrijski nizkocenovni trgovec.</p>
<p>Kakor mi pravijo, so nekateri slovenski kmetje vendarle že začeli ugotavljati, da se jim vendarle splača spet vzeti v roke motiko.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>By: emil</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2007/02/14/ni-vsako-sadje-zdravo/#comment-93</link>
		<author>emil</author>
		<pubDate>Thu, 15 Feb 2007 09:47:09 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2007/02/14/ni-vsako-sadje-zdravo/#comment-93</guid>
		<description>Da vsa hrana je oporočne, tudi večina ekološke ima sledove težkih kovin v sebi. Ker je veliko strupov v zraku. Vse kar kupujete v veletrgovinah je tako ali drugače sporno, razen če je pod posebnim certificiranim sistemom. Lepše izglede slabše. Vendar glasovi jeznih razumnikov, ki potem udrihajo po kmetijstvu so le delno upravičeni. Naše potrošništvo in koncentracija verig in prodaje sta naredila večjo škodo, kot pa neuki kmeti. V Sloveniji imate zelo malo nesmotrne rabe, komat in njegovi zganjajo cirkus zgolj zaradi lastne popularnosti. Problem je, da vzorec kmetijstva, ki še prinaša dobro solato in paradižnik izginja. V Sloveniji je večina večjih proizvajalcev pod integrirano kontrolo, kar je popolna redkost v Evropi. Samo tega ne znamo prodati. Vprašajte Italijane in Avstrijce, kaj menijo o naši hrani. Problem je zgolj o tem, kako kmete prepričati, da se s kmetijstvom ukvarjajo tudi na "duhovni" in ne zgolj gospodarni način. To je mogoče zgolj s subvencijami in tu je nastavljeno, da bi lahko šlo, vendar kako gre, o tem kdaj drugič...</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Da vsa hrana je oporočne, tudi večina ekološke ima sledove težkih kovin v sebi. Ker je veliko strupov v zraku. Vse kar kupujete v veletrgovinah je tako ali drugače sporno, razen če je pod posebnim certificiranim sistemom. Lepše izglede slabše. Vendar glasovi jeznih razumnikov, ki potem udrihajo po kmetijstvu so le delno upravičeni. Naše potrošništvo in koncentracija verig in prodaje sta naredila večjo škodo, kot pa neuki kmeti. V Sloveniji imate zelo malo nesmotrne rabe, komat in njegovi zganjajo cirkus zgolj zaradi lastne popularnosti. Problem je, da vzorec kmetijstva, ki še prinaša dobro solato in paradižnik izginja. V Sloveniji je večina večjih proizvajalcev pod integrirano kontrolo, kar je popolna redkost v Evropi. Samo tega ne znamo prodati. Vprašajte Italijane in Avstrijce, kaj menijo o naši hrani. Problem je zgolj o tem, kako kmete prepričati, da se s kmetijstvom ukvarjajo tudi na &#8220;duhovni&#8221; in ne zgolj gospodarni način. To je mogoče zgolj s subvencijami in tu je nastavljeno, da bi lahko šlo, vendar kako gre, o tem kdaj drugič&#8230;</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
