V resnih nemških medijih sem v zadnjem času prebrala kar nekaj člankov in gledala kar nekaj prispevkov o raznih strupih, ki smo jim izpostavljeni potrošniki. Ravno ko so poslanci slovenskega parlamenta potrdili spremembe zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, s katerimi so kmetom in predvsem vrtičkarjem olajšali dostop do kemikalij za uničevanje škodljivcev in plevela, sem na enem od resnih nemških televizijskih kanalov ujela prispevek o izsledkih analize okoljevarstvene organizacije Greenpeace, ki je v kar 29 odstotkih testiranega sadja in zelenjave s polic nemških trgovin našla ostanke prepovedanih pesticidov in herbicidov.

Nemško sadje in zelenjavo je oporečno, ker kmetje uporabljajo prepovedana škropiva, pogosto pa tudi zaradi tega, ker menijo, da škropivo, s katerim je dovoljeno škropiti pšenico, lahko uporabijo tudi za solato, ugotavlja Greenpeace. Kako je s prepovedanimi škropivi, predvsem pa kontrolami pri nas, sem vprašala na fitosanitarno upravo, na njene odgovore še čakam. Za zdaj je mogoče reči le, da se slovenski pridelovalci sadja in zelenjave na neznanje pri uporabi pesticidov in herbicidov ne bi smeli izgovarjati, saj pravkar potrjene spremembe zakona o fitofarmacevtskih sredstvih zanje uvajajo obvezno izobraževanje.

Za slovenskega potrošnika so skrb zbujajoče predvsem analize Greenpeace v nemških trgovinah za špansko papriko in paradižnik, saj ju je kar pogosto mogoče najti tudi v slovenskih trgovinah. Greenpeace je za špansko papriko, ki so jo uvozili Nemci, ugotovil, da je 12 od 23 vzorcev vsebovalo ostanke zelo nevarnega insekticida Isofenphos-Methyl. Ker ga je v EU prepovedano uporabljati, kaže, da so to papriko uvozili s Kitajske in jo v Španiji opremili s španskimi deklaracijami. Za nameček je Isofenphos-Methyl prepovedan tudi na Kitajskem, kjer prepovedo uporabo res najbolj nevarnih strupov.

V reviji der Spiegel sem pred kakšnim letom prebrala članek o izsledkih analiz morskih sadežev, ki pridejo iz Jugovzhodne Azije in Kitajske. Tudi ti vsebujejo hudo strupene in v EU prepovedane kemikalije. Nekatere uporabljajo gojitelji lignjev, rakcev in drugih podobnih živali, z nekaterimi kemikalijami pa jih obdelajo prodajalci, da v evropskih trgovinah zgledajo sveži in ostanejo čim dalj časa uporabni. Snovi, ki so jih izvedenci organizacije Greenpeace našli v sadju in zelenjavi iz nemških trgovin, večinoma povzročajo raka, so živčni strupi in povzročajo neplodnost.

Pred kratkim sem prav tako v Spieglu še prebrala, da nevarne kemikalije uporabljajo tudi v zabojnikih, v katerih vozijo blago z ladjami. Tako uničujejo insekte, pa tudi glodalce. Te snovi ne malo krat ostanejo v blagu, recimo plišastih igračah, jogiju, pa še čem drugem. Potrošniki tukaj v Evropi jih nato več mesecev vdihavamo ali pa kar pojemo.

Izvedenci v nemških zdravstvenih laboratorijih opozarjajo, da tudi evropske mejne vrednosti niso vedno neškodljive za zdravje. Kmetijski in kemijski lobiji so namreč zelo vplivni pri tistih, ki odločajo o teh mejah. Kar nekaj najvišjih dovoljenih vrednosti škodljivih kemikalij v sadju in zelenjavi, ki veljajo v EU, so v zadnjem času povečali, nekatere celo za 100-krat. Skratka, najlepše jabolko ni zmeraj najbolj zdravo. Bolj zdravo je tisto, ki je malo zgubano, je manjše, ima kakšno rjavo piko, skratka takšno, ki ni brezhibno, kot da bi bilo iz plastike.

Objavljeno pod zdravje in okolje | | |