podrobneje

Brezbrižen odnos do 26,6 milijona evrov

Povprečno 70 evrov vplača vsak mesec okrog 380 tisoč zaposlenih v Sloveniji za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Pokojninske družbe, vzajemni pokojninski skladi in zavarovalnice vsak mesec s temi vplačili zberejo 26,6 milijona evrov. To sklepam na podlagi dostopnih podatkov. Ob sprejetju zakona leta 2000, predvsem pa takrat, ko so nas zaposlene predstavniki takratne vlade prepričevali, naj se v to zavarovanje vključimo, da bomo ob upokojitvi dobili rento in bomo skupaj s pokojnino iz obveznega pokojninskega zavarovanja v starosti imeli zagotovljene dostojne prihodke, so nam obljubili, da bodo redno spremljali, kaj se s tem denarjem dogaja. Obljubljali so, da bodo poskrbeli, da ta denar ne bo poniknil, da bo privarčevani znesek čim višji.

Ko zdaj, po sedmih letih, pogledam na spletno stran ministrstva za delo, zadnje podatke o zavarovancih najdem za junij 2004, zadnjo »informacijo o razvoju pokojninskega zavarovanja« za leto 2003. Hkrati lahko še preberem, da je »namen informacije seznaniti socialne partnerje z razvojem dodatnega pokojninskega zavarovanja in s pričakovanim razvojem ter prihodnjimi aktivnostmi ministrstva na tem področju«.

Problem je, da zavarovanci po sedmih letih še zmeraj ne vemo, ali je pokojninska družba, vzajemni sklad ali zavarovalnica, kamor vplačujemo svojih 70 ali celo več evrov na mesec, res najboljša izbira. Ko smo sklepali prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, so nam obljubljali, da bomo čez tri leta izvajalca lahko zamenjali, če bomo ugotovili, da je drugi boljši. Kako naj to ugotovim, če ni podatkov, kako uspešno posamezni izvajalci obračajo naš denar, če oblast niti za to ni poskrbela, da bi bili ti podatki primerljivi. Ne prejšnja ne sedanja. Ugotavljam celo, da so po letu 2004 na ministrstvu za delo na prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje povsem pozabili.

Poglavitni namen tega zavarovanja je privarčevati čim več denarja za starost. Kakor zdaj kaže, se bo, sicer v milejši obliki, ponovila zgodba z življenjskimi zavarovanji iz konca 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja, ko so ljudje zaradi hiperinflacije po 15 ali 20 letih dobili izplačano zavarovalnino, ki je zadoščala za večerjo.

Objavljeno pod slovenija | | Print This Post |


1 odziv na “Brezbrižen odnos do 26,6 milijona evrov”  

  1. 1 rock-mx

    Hudo, tole kar pišeš, čeprav upam, da iz tega, da ne objavljajo podatkov, še ne kaže sklepati na propad tega … katerega že … pokojninskega stebra. Bi pa bilo koristno vprašati na ministrstvo, zakaj ni podatkov oziroma kako to, da ne spremljajo, kaj se dogaja. Nemara bi tudi sindikalno aristokracijo kazalo pobarati, ali v zvezi s tem kaj počne.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina




 preberite še

Nas zdravstvene zavarovalnice odirajo?

Verjetno ni pretirana ocena, da smo bili Slovenci v preteklosti do inflacije kar tolerantni. Leta 1990 se nismo pretirano vznemirjali, ko so se cene na letni ravni skoraj podeseterile, ni se nam, tako kot na primer Hrvatom, mudilo znižati inflacije, nekateri ekonomisti so celo, v nasprotju s tradicionalno nenaklonjenostjo do inflacije, prepričevali javnost, da je [...]

| Print This Post | 2 odziva »

Javna razprava o temeljnem dokumentu s področja zdravstva

Predlog načrta zdravstvenega varstva je minister za zdravje dal v javno razpravo. Do 28. maja pričakuje predloge, mnenja in sugestije ljudi, ki jih ta načrt zanima in zadeva. Torej tudi navadnih državljanov. Potem ko sem ministrov predlog prebrala, ugotavljam, da bo v tem načrtu opredeljeno, koliko bom morala v prihodnje plačati za zdravstvo, koliko in [...]

| Print This Post | 1 odziv »

Zavarovalniški trg še ni zrel - kako velik je Triglav

Zavarovalnica Triglav je največja zavarovalnica v Sloveniji. Po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja je imela leta 2006 38-odstotni tržni delež, na drugem mestu ji s 13,5-odstotnim deležem sledi AdriaticSlovenica. To pomeni, da ima večina podjetij in tudi državljanov zavarovanja sklenjena pri Triglavu, tudi država ima večino premoženja zavarovanega pri tej zavarovalnici. Od Triglava je v [...]

| Print This Post | ni odzivov »



Vizjak in Bajuk bi podprla zavarovalniški referendum - pred petimi leti

Državni svet je razmeroma draga in prej kot ne neučinkovita naprava, njegova odločitev, da izključitev fizičnih oseb iz lastninjenja zavarovalnic(e Triglav), ki jo je prinesla sprememba zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, pošlje na referendum, pa kaže, da je imenitni in nepogrešljivi del slovenskega demokratičnega ustroja. Celotna državnozborska strankarska elita bo namreč zdaj prevračala kozolce na [...]

| Print This Post | 1 odziv »

Andrej Bručan - minister brez škodnega zavarovanja

Andrej Bručan je minister za zdravstvo očitno postal z licenco, da naredi popolno zmedo v enem izmed najbolj občutljivih družbenih podsistemov. To je edini strateški cilj, jasno razviden iz dolgega seznama Bručanovih dvomljivih, spodletelih, polovičnih ali napačnih potez. Kaj piše v koalicijski pogodbi? • prednostno bomo uvedli izravnalne sheme, da bi preprečili selektivno poviševanje premij; • prednostno [...]

| Print This Post | 3 odzivi »

 arhiv

 koledar

februar 2007
pon tor sre čet pet sob ned
« januar   marec »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728  

 razgledi.net