Cene življenjskih potrebščin so se januarja v primerjavi z decembrom znižale za 0,7 odstotka, je državljanom sporočil državni statistični urad (klik tukaj). Kako je to mogoče, se čudi večina potrošnikov, saj vendar v trgovini na lastne oči vidimo, da so se izdelki, ki jih kupujemo, podražili. Tudi za kavo v lokalih je treba plačati več kot prej, frizer zaračuna več, da o parkirnini sploh ne govorimo…

Ja, trgovci in ponudniki storitev natanko vedo, kaj potrošniki potrebujejo vsak dan. Tisto podražijo. To v bistvu priznava tudi statistični urad, saj ugotavlja: »Najbolj so poskočile cene parkirnin (10 odstotkov). Januarja so bile nekoliko dražje tudi hrana in brezalkoholne pijače, gostinske storitve ter alkoholne pijače in tobak.« Ta trik uporabljajo povsod, zato tudi v tistih članicah, ki so evre dobile leta 2002, inflacija ni poskočila. V Sloveniji in preostalih članicah evroobmočja pred uvedbo evra trgovci in ponudniki storitev niso dražili samo decembra in januarja, te cene so počasi popravljali navzgor že veliko prej. Sama recimo opažam, da že od poletja za enake stvari plačujem počasi po nekaj bivših tolarjev več.

Hkrati pa imam na voljo razne akcije za cenejše televizorje, predvajalnike DVD, avtomobile in drugo, kar ne rabim vsak dan. Slovenski statistični urad me januarja še vselej spomni, da sem na razprodajah lahko kupovala ceneje tudi oblačila in obutev. »Kaj mi pomaga cenejši televizor ali avtomobil, pa cenejša letalska vozovnica. Vsakdanje potrebščine za gospodinjstvo moram kupiti, ne glede na ceno, teh nakupov ne morem prestaviti,« mi je pred kratkim razlagala znanka, ki mora kar precej paziti pri stroških. Boštjan Vasle z urada za makroekonomske analize je to tudi priznal, kakor sem slišala v poročilih ene od televizijskih postaj. Rekel je, da statistika cene zajame veliko širše kot posameznik, ki vidi v glavnem le cene blaga in storitev, ki jih kupuje dnevno.

Državni statistični urad je ta teden državljanom sporočil še eno novico: Vsak osmi prebivalec Slovenije je pod pragom revščine. »Stopnja revščine bi dosegla 25-odstotni delež, če v podatke ne bi bili vključeni socialni transferji,« so tudi povedali na statističnem uradu (klik tukaj). Podatki so za leto 2004. Koliko ljudi je prag revščine doseglo v letu 2006, bomo očitno izvedeli šele v začetku leta 2009. Znano pa je že, da se zadolženost ljudi povečuje. Lani oktobra je bil objavljen podatek, da so Slovenci v prvih osmih mesecih 2006 najeli za skoraj 178 milijard tolarjev posojil (742,78 milijona evrov), kar je tretjino več kot v enakem obdobju leta 2005. Kdor zasluži dovolj, se ne zadolžuje.

Objavljeno pod slovenija | | |