Slovenec si s svojo plačo doma statistično lahko kupi le polovico tistega, kar za svojo plačo v Nemčiji dobi Nemec. Italijan za svojo plačo doma dobi 41 odstotkov več kot Slovenec za svojo, ugotavljajo raziskovalci Inštituta za diagnozo in prognozo na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti (vest je tukaj). Nemške cene so po njihovi analizi samo za 18 odstotkov nad slovenskimi, italijanske pa za 15 odstotkov. V primerjavi z Nemci in Italijani imamo torej v Sloveniji nizke plače in visoke cene.

Evropska komisija je lani ugotovila, da ima približno 60 odstotkov Slovencev težave s plačevanjem položnic. Podatka, koliko Slovencev se brez limita na bančnem računu ne bi pretolklo skozi mesec, še nisem zasledila.

Trgovine so kljub temu še zmeraj polne, nisem še slišala, da bi se opazno povečevalo število državljanov, ki so recimo prisiljeni prodati avto, ker jim je postal predrag, marsikdo si za dopust še zmeraj najame kredit, ki ga banka ne da na lepe oči. Statistika torej kaže precej slabšo sliko od dejanske.

Kje so črni fondi? Vem, da veliko žensk recimo dodatno služi s pospravljanjem. Ker denar za to dobijo na roko, tega prihodka statistika ne zazna. To počnejo tako ženske, ki so navadne delavke in dobijo v službi minimalno plačo, kot brezposelne, ki tako skupaj z nadomestilom za brezposelnost in socialno pomočjo, kakšnimi otroškimi dodatki zberejo za neko normalno plačo. V obmejnih regijah Slovenci množično na črno delajo v Avstriji in Italiji.

Jaz nikogar, ki je pripravljen delati in se znajde, ne obsojam. Ga celo podpiram. Bi pa bilo dobrodošlo, če bi državni uradniki, ki pišejo različne predloge za povečevanje zaposlenosti, in politiki, ki jih sprejemajo, pokukali malo iz pisarn, šli malo na teren in tako ugotovili, kaj bi bilo treba narediti, da bi se recimo ženska, ki zdaj pospravlja na črno, odločila, da bo to opravljala legalno kot samostojna podjetnica oziroma kot popoldansko dejavnost. Enako velja za učitelje, ki po službi inštruirajo učence in dijake in druge poklice. To velja za najbolj enotavna dela, za katera zadostuje končana osnovna šola, do vrhunskih strokovnih del. Vsi ti bi plačevali davke in prispevke. Samo čim bolj enostavne in prijazne pogoje za poslovanje jim je treba ustvariti, kar v najbolj uspešnih državah že zelo uspešno izvajajo.

Če ima več plačnikov v svojo blagajno, država lahko zniža davke in prispevke. Zmanjšajo se ji izdatki za nadomestila za brezposelne in socialno pomoč. Tako lahko več denarja recimo nameni za raziskave, inovacije in izobraževanje. Delež bruto domačega proizvoda, ki ga slovenska država namenja za to, v zadnjih dveh letih namreč realno pada. Z 1,6 je padel na 1,30 odstotka bruto domačega proizvoda, v EU dosega v povprečju slaba 2 odstotka, cilj pa je 3 odstotke. To je pomembno, saj je na trgu uspešen tisti, ki ponudi vedno nekaj novega in boljšega. Ne glede na to, kako velik je in od kod prihaja. Tudi Kitajci ne konkurirajo več le z nizkimi stroški, ampak so lani že prijavili več patentov kot Nemčija.

Objavljeno pod svet | | |